Mustafa Zvizdić o poslanih pesmih
Septembra leta 2017 sem bil na pisateljski rezidenci v Novem mestu ob podpori literarne mreže Traduki iz Berlina in založbe Goga. Tam sem »skiciral« značilno slovensko atmosfero: nedeljsko jutro v Novem mestu, zaradi dežja poplavljeno Krko in kraje, ki sem jih videl z vlaka na poti Novo mesto – Ljubljana ob obveznih sprevodnikih z bolj ali manj razpokanimi kapilarami na obrazu.
***
Novomeška pesem
V barvi pozabljenega
Sirupa proti kašlju
Teče široka surogatna mama
Med sprehodom sem ušel gravitaciji
V Novem mestu brez prihodnosti
In preteklosti
Ugreznjenem v osamljenosti
Tišina varuje kot sibirska bunda
Ropot žličke na krožniku
Ne slišijo ga niti luči
Niti mrak ki je ostal v rezervi
Dež ki pada na dvorišča
Ponavlja: »hiša, hiša, hiša«
***
Nedelja v Novem mestu
Vse je utišano razen korakov
Od Glavnega trga do Kandijskega mostu
Veter neovirano zlorablja
Slovensko zastavo
Na glavo obrnjen v bronu
Gimnastičar Leon Štukelj
Za okni nevidni
Kakor lovci na preži
Trenutek preden se
Nič ne zgodi
***
Novo mesto – Ljubljana
Na jutranjem treningu
Se je cerkvica povzpela na griček
Pred nezainteresiranimi sprevodniki
Brezhibno postrojena koruza
Gospodarsko samooskrbni predeli
Brez kmetov
Traktor kovinske barve sredi polja
Ivan Cankar v kavbojkah
Vsemu kar vidijo oči
Pripisati ć iz svojega priimka
Krajevni vlak drvi s hitrostjo asimilacije
Tujca v Slovenca
***
Brezbrižen
Biti brezbrižen kot tjulenj
V ljubljanskem živalskem vrtu
Z vklesanim nasmehom med hrbtnim plavanjem
Celodnevno premetavanje
Pred očmi nezahtevnega občinstva
Povprečnost nedostojna redka
V časopisu »Nacionalna geografija«
Otroški obraz z brki
Vedno gleda nekam drugam
Rojen v izgnanstvu ne pozna sovražnikov
Le tiste ki ga hranijo
Zaposleni prek študentskega servisa
Biti brezbrižen kot tjulenj
Nekonflikten sredi nekonfliktne družbe
S preveč holesterola
prevedel Igor Divjak
Igor Divjak je literarni kritik in prevajalec ter odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist.
