Sameer Sayegh – mučeniki – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Prispevek je izšel tudi v Kraljih ulice.
Pred nekaj dnevi je na enem od satelitskih televizijskih kanalov oddajo vodila hčerka pokojnega iraškega skladatelja in pevca, ki jo odlikuje lep in melodičen in glas. Ta pevec je nekoč mene in skupino prijateljev povabil k sebi na večerjo; med njimi se spomnim predvsem pokojnega umetnika Mukhaleda Al-Mukhtarja.
A bistveno je to, o čemer je voditeljica oddaje govorila zdaj. Naredila je veliko intervjujev, večine nisem poslušal, saj namenoma nimam televizije v svojem majhnem stanovanju. Zavrnil sem napravo, ki samo predvaja lažne novice. Zdaj pa sem jo poslušal na prenosnem telefonu. V oddaji so razpravljali o tem, ali so iraški vojaki, ki so padli v vojni z Iranom, mučeniki ali ne.
Ne glede na to, kakšna stališča so imeli razpravljavci, je treba razjasniti dejstvo, ki so ga nepazljivo zanemarili. Govoriti bi morali o vseh vojakih, ki so bili pobiti v vseh vojnah in na vseh koncih sveta od nastanka stvarstva dalje, o vseh bojih zaradi človeških interesov, kot je pridobivanje paše za živino in drugo. O vseh vojnah od nastanka gnusne institucije, imenovane vojska, ki trdi, da je njena naloga obramba domovine.
Od kod ta arogantnost? Institucija, ki se ji reče vojska, je v resnici tolpa in ima svoje voditelje, ki lažno trdijo, da branijo narode in domovine, zato da ljudi prisilno ženejo na služenje vojaškega roka in da ti potem umirajo za obrambo vodij tolpe in njihovih umazanij.
Da bi ta institucija svoje početje legitimirala, je uvedla neokusno obleko, ki je v moderni dobi olivno-zelene barve, in ji pravijo uniforma. Gre torej za institucijo, ki ugrabi in zasužnji ljudi, zato da ti služijo interesom vladajoče tolpe. Zaradi tega so vsi, ki so bili pobiti v vseh verskih, ekspanzionističnih in kolonialnih bitkah, na vseh vojskujočih se straneh mučeniki. Pobili so jih, ker jim je grozil meč njihovega lastnega vladarja.
Iz angleščine prevedel Igor Divjak
Objavo je podprl Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
