Muanis Sinanović – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Muanis Sinanović ob poslani pesmi
Te poletne dni v teh čudnih časih se dosti ukvarjam z vprašanjem, kako živeti in kako pisati. Vedno znova pridem do tega: preprosto, čim skromneje, nepretenciozno. Čimprej zaceliti praske, popraviti napake. Drseti skozi jezik, provincialno mesto in življenje s čimveč zaupanja. Sliši se oguljeno, toda: verjamem, da zmoremo. Kdo smo mi? Ne vem. Mislim pa, da nas ni tako malo.
***
Poletna pesem
Na sinjem one trick ponyju s starostnimi pegami rje, ki sem ga kupil od upokojenca Stevota s stalno cigareto v ustih pred stolpnico na sosednji ulici, jezdim od pristanišča do pristanišča, od igrišča do igrišča.
Jezdim, kot bi jezdil sinjo ptico sreče, moje krepke, proste roke v košarkarskem dresu so kot krila.
Vanje včasih dobim veter in včasih se zavem, da sem majhen obalni val globokega morja, ki ga je v skledo položil Bog, in pljuska pod sončnim nebom in nima nič pri tem.
A igra je spanje, v katerem pozabimo vse.
Igramo slabo in neusklajeno, končamo pri vodstvu nasprotnikov 30:21. Dosegel sem devet točk, dva ali tri skoke in morda eno asistenco. To me jezi, kajti podaja soigralcu je komet, ki drvi skozi vesolje.
Kasneje se v lokalnem bifeju med naše obraze zgrinja tema in pokriva topo veselost opitega lumpenproletariata.
In mi dolgo govorimo o hrani in mestih, dogodivščinah, velikih športnikih, Srbih, Bosancih, Albancih.
Nedolžni kot otroci ne vemo za razredni boj, velike koncepte in svet jeznih ljudi, ki tam nekje, za zadnjimi bloki, tone v globoko morje.
Poezija drugih avtorjev in avtoric
VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:
