/ 

Brez identitete, a človek

Mohamad Abdul Munem – identiteta – Palestina– Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Pred mnogimi leti sem prebral knjigo Colina Wilsona Outsider. Govori o človeku, ki noče imeti določene identitete, ki bi ji pripadal, ali le ene, natančno usmerjene ideje. Morda ta ideja pripadnosti drži za vlak na tirih. Nobene pravice nima, da skrene s tračnic. Ali za vola, ki ga uporabljajo za obdelovanje zemlje, ali za nekoga, ki je ponosen na svoje domoljubje in noče svoje zemlje deliti z nikomer mene pa taka ideja ne zadeva. Samuel Huntington je pred štiridesetimi leti v Spopadu civilizacij napovedal, da bodo na začetku prihodnjega stoletja, torej v našem času, vojne med različnimi kulturami in religijami. Videli smo, da so nekatere države na široko odprle vrata določenim kontradiktornim politično-verskim skupinam. Že pred sedemdesetimi leti so na Bližnjem vzhodu ustanovili versko državo in potem dovolili nastanek še ene. Skrajne verske skupine, ki jih je na začetku sponzorirala država, so prevzele oblast z golim nasiljem ali s pomočjo skrajnega desničarskega nacionalizma. Njihov cilj je bil polastiti se zemeljskih bogastev, kot so nafta, plin in druge dobrine ter zatreti vsakršen družbeni razvoj in svobodo. Morda tu zaznamo sled proaktivne teorije ali Trockijevega načina razmišljanja ali preventivne medicine … … v vseh primerih gre za proaktivne mehanizme mišljenja. Verjamem tudi, da je homoseksualnost pravica posameznika, da se vsak lahko sam odloča, s pripadnikom katerega spola bo imel spolni odnos, in da ima vsak pravico, da sovje telo spremeni v moško ali žensko, ne da bi mu bilo to treba posebej utemeljevati. Všeč mi je, da ima slovenščina tako moški kot ženski spol, poleg tega pa še srednji spol, ki ni ne prvo ne drugo. S tem preprostim uvodom skušam odgovoriti na vprašanje, ki mi ga je nekdo postavil: Podpiraš Izrael ali Hamas? Si moški ali ženska?

Kaj, če sem tretjega spola in torej nepripadajoči outsajder po Colinu Wilsonu, če ne pripadam temu ali onemu. Ali to pomeni, da imaš pravico, da me ubiješ, porušiš moj dom in ubiješ moje prijatelje in družino? Ali to pomeni, da imaš pravico, da porušiš bolnišnice in šole, me odrežeš od vode, elektrike, hrane in vseh oblik življenja? Zakaj nekateri mislijo, da nismo ljudje. Ali ta oznaka pripada le nekomu, ki ima orožje in preganja ljudi iz njihove domovine in iz njihovega doma? Ja, zdaj kričim, ker hočem, da se sliši moj glas v svetu. Ne pripadam ti, morilec, ne pripadam tebi, ki imaš napredno uničujoče orožje. Hočem le svoj dom in domovino. Hočem biti s svojimi prijatelji in družino. Je ta želja zločin? Hočem biti svoboden. Mi smo tretji spol, vseh barv človečnosti, in ne pripadamo tem smrtonosnim identitetam. Želimo si prihodnosti za vse, življenje za vsakogar. Hočemo peti in plesati, pisati poezijo za življenje in lepoto.

Objavo je podprl Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Mohamad Abdul Munem – identiteta – Palestina – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
O avtorju / avtorici
Sirijski založnik in književnik palestinskega rodu Mohamad Abdul Munem se je rodil leta 1965 v Alepu. Med arabsko-izraelsko vojno leta 1948 je njegov ded prebežal iz Hajfe v Sirijo. Mohamad Abdul Munem je leta 1996 ustanovil svojo založniško hišo. Njegova založba je nepretrgano delovala do izbruha sirijske državljanske vojne leta 2011. Leta 2009 v Siriji izdal pesniški prvenec Jutranja klapa, leta 2010 pa roman Palestinska črna kumina. Ko so mu v Siriji do tal porušili založbo in hišo, se je moral z družino v nevzdržnih razmerah izseliti iz Alepa. Marca 2016 je prebežal v Slovenijo. Tu je izdal zbirko pesmi 21 žensk iz Ljubljane (2018). Andraž Rožman je o njegovi življenjski zgodbi napisal knjigo Trije spomini – Med Hajfo, Alepom in Ljubljano (2019, Goga.)