Miriam Drev – Tanja Tuma – Poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
V zgodovinskem romanu Brodník Tanja Tuma z upodobitvijo knjigarnarja in utemeljitelja založniške stroke v slovenskem prostoru, Lavoslava Schwentnerja, v romaneskni obliki vstavi doslej manjkajoči kamen v mozaik slovenske kulture. V pomoč so ji bile obsežne lastne izkušnje iz založništva, kar nevsiljivo postavlja roman na trdno podstat, seveda pa brez avtorske domišljije, ki zapolni iz znanja in dostopnih virov zloženo stvarno ogrodje, avtentičen tekst ne bi bil mogoč.
Brodník kot sinonim za Schwentnerjevo udejstvovanje prevažanja leposlovnih del, glasbenih tiskov, brošur in še česa z brega rokopisov na breg otipnih, odjemalcem dosegljivih izdaj, evocira malodane celo stoletje, saj zajema čas od 60.-ih let 19. stoletja do vključno 50.-ih let dvajsetega. To so bila desetletja vzpona slovenske kulture in njenega jezika s poudarkom na moderni, v katerih je založnik Schwentner igral ključno vlogo, ter obenem rušilna doba dveh svetovnih vojn z dramatičnimi posledicami tudi zanj osebno.
Schwentner je bil iznajdljiv, uspešen podjetnik in po drugi strani kulturni zanesenjak, neke vrste varuh navdihnjenih, ampak v gmotnem pogledu manj preudarnih umetnikov. Čeprav je bila pozneje po njem poimenovana vsakoletna nagrada za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, mu je bilo v času življenja na več ravneh storjenih nemalo bridkih krivic, ki jih ta knjiga v optiki stvarnih raziskav in avtoričine poosebitve založnika izravnava.
V romaniziranem Schwentnerjevem življenjepisu avtorica ob založnikovih prestižnih izdajah piscev, kot so Oton Župančič, Dragotin Kette, Josip Murn, Janez Trdina in drugi, postavi v fokus Ivana Cankarja. Njegov portret, enako kot portrete drugih protagonistov, izriše skozi prvoosebno pripoved. V ospredje postavi Cankarjevo prvobitno, neustavljivo težnjo po pisanju, prek katerega je snoval svoje misli o svobodi.
Prav ta poglavja dojemam kot najdrznejša v vsej knjigi. Prvoosebno vživljanje v ikono slovenske književnosti, o kateri je bilo napisanih na stotine študij in ima v našem kolektivnem pojmovanju specifičen obstret, pač ni mačji kašelj. Ivan nastopi v posrečenem prepletu vražje ustvarjalske svojeglavosti in človeške ranljivosti ob soočanju z emocionalnimi situacijami, v katerih se znajde. Večni mojster besede je in večni amater v praktičnih zadevah bivanja. Iz tega izhodišča Tanja Tuma razkriva glavne poteze prijateljstva, tako podpore kot trenj, med založnikom in pisateljem, in ta vez je ena od vodilnih tem knjige, ki se razveji v splošnejše misli o odnosu med Schwentnerjem oziroma založniško stroko nasploh in ustvarjalci. Izpisala ga je v podrobnostih in večplastno, lahko bi rekli, do same baze različnih, a kljub temu obojestransko nerazdružljivih interesov.
Prek intimnih pripetljajev v Schwentnerju zagledamo človeka, razdvojenega med vidika umetnosti in ekonomije, v širšem dogajanju pa oživi etična stvarnost desetletij, ki so ga mesila in klestila – njega, njegove bližnje in svet. Poleg trojice moških protagonistov, med katerimi je svobodomiselni odvetnik Henrik Tuma, je pisateljica dala enakopraven glas močnim ženskim osebnostim: Schwentnerjevi soprogi in poslovni sopotnici Slavi, Tumovi ženi Mariji Gianoli ter za nameček namišljeni, od nasilnega moža pobegli mladi ženski, ki s svojimi odločitvami v zgodbo vnaša element napetosti, odpira pa tudi vprašanja ženskih pravic. »Kadar gre za žensko, sta si zakon in pravica nasprotni kategoriji,« skozi usta odvetnika Tume ugotavlja avtorica in tako po stranski poti v knjigo učinkovito uvaja tematiko emancipacije.
Pa še beseda o jeziku: jezik se naglo spreminja, tipični izrazni modusi izpred stoletja nam niso več blizu. Toda v prvoosebni naraciji vseeno ne gre brez primesi časa. V izrisani skupinski sliki imajo osrednji liki niansirano govorico, ki sega od Schwentnerjeve in Tumove razumsko poslovne do Cankarjeve, ki je bogatejša s podobami, vendar je roman v celotnem zajemu varčen z arhaizmi. Strateško domišljen postopek avtorice, nedvomno.
Brodník, v katerem se različni motivi spletejo v osrednjo nit knjigoljubstva in – povejmo z izrazom iz Schwentnerjevih in Cankarjevih dni – kremenite človeške drže, je poglobljeno, mestoma pa igrivo raziskovanje dokaj zajetnega režnja sveta in časa. Privlačna zgodba in dokumentarni zapis, se izkažeta, tudi ko ju prenesemo v sodobni kontekst.
