Milan Jesih – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Iz teorije vem in iz izkušnje:
ko prvi piš jesenski samosilni
skoz okno v kabinetek hušne,
bo prav prišel masiven obtežilnik
– petkilska kocka iz kretskega porfirja
se že kar dobro sliši –,
da ne bi se papir vznemirjal
in z mize bežal v paniki po hiši.
***
Ko galeasa pod večer zapluje
v neznano pristanišče kje na tujem
in na pomol se zgrnejo zijala
– kot po naključju od zmeraj tam bi stala –
in kapitanka ukaže na palubi
postroj mornark v beli paradni opravi,
moža ni v mestu, ki se ne zaljubi,
za kar do smrti je poglavij.
***
Nekoč, na lep poletni dan,
pod češnjo sta Konfucij in Pu Šang
o vsem kramljala in o marsičem,
kar ni umljivo nam drugim ljudem,
v dolgih premolkih pa skomigovaje
se spraševala, v dalj zazrta,
kaj gostoljubje ne postreže čaja
v senčinah mandarinovega vrta.
***
V lahcenem dežku zgodnji dan aprilov
po Mariboru križemkraž sem taval;
mesto se zame ni menilo,
na vzhod odtekala je v večnost Drava
in po Gosposki s cekarji gospe so
v gručkah z neznano kje drugod fineso
si odkrivale, kaj da bo za kosilo.
Še pred poldnevom se je uvedrilo.
***
Piščal – jo slišiš iz gozdička?
Pastirčka pastirička
s pesmijo kliče:
v predpasnik da nabrala je jeglíčev,
dopoveduje, kot le more, milo,
zdaj z njimi ovenčati ga hoče –
naj prècej prihiti, če je mogoče;
to poje neučakano glasbilo.
***
Prav mi je gledati vas, zvezde,
kako obute v iskrne copate
skoz kaos čez nebo po nebu greste:
pred vami je, kar za seboj imate;
izpil sem, pestujem izpraznjen glažec,
in buhteljnov sem tudi se napasel,
na nič ne mislim, zgolj zročam se času,
saj ure nimam, vendar vem, kam kaže.
Poezija drugih avtorjev in avtoric
VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:
Milan Jesih – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
