24. decembra, 2024  /  Uncategorized

Tetralogija

Matej Krajnc
Matej Krajnc – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Pesmi so izšle v prilogi Vrabca anarhista v Kraljih ulice.

    

TETRALOGIJA
pesmi in songi o dandanašnjiku

     

GENOCID

      

žrtveno jagnje vstane z nožičem v kosteh.
v dlaki ima nekakšen napis. načrt ima v očeh.
ne bo postal ovca, čudna servilna žival.
ko bo dovolj star, bo tudi sam brcal in klal.

bog je nekoč razdelil morje. dal je zapovedi.
bog je tudi nocoj med nami. ima jagenjčkove oči.
vrata so odprta in morje gori in mrmranje se širi.
zlato tele je židano. odpovedalo se je veri.

pade noč, pride dan, pride spet jesen.
gledamo, ko padajo maske brez priimkov in/ali imen.
še ena sveta noč je pred vrati. rodi se še en odrešenik.
žrtveno jagnje mora zaspati. čas je slab tolažnik. 

bog je nekoč razdelil morje. dal je zapovedi.
bog je tudi nocoj med nami. ima jagenjčkove oči.
vrata so odprta in morje gori in mrmranje se širi.
zlato tele je židano. odpovedalo se je veri.

    

VELIKE SO TVOJE OČI, GOSPODAR

   

velike so tvoje oči, gospodar. in moja ledja bodo zdržala.
biči niso nedolžna stvar. a za vsak udarec ti hvala.
gledam te v orginjalu, ki bi še mrtvim vzbujalo srh.
a mrtvi so mrtvi. in vse skupaj je najbrž zgolj šala.

če te vprašajo, kje imaš ženo, zgolj zaviješ z očmi.
izbuljiš obe zrkli. da to radovedne prestraši, se zdi.
nato z ogrinjalom napraviš veter, ki vse pomete.
svet se zakrkne vase. svet se boji prijeti vraga za pete.

velike so tvoje oči, gospodar. ti kar ukazuj, bomo že.
vstali bomo krvavi od biča, a častili tvoje ime.
nekaj soli in par dodatnih ur spanca pa se tudi to uredi.
mi smo s teboj, gospodar. velike so tvoje oči.

   

OROŽJA NE POTREBUJEM

  

orožja ne potrebujem. ne bo pa škodilo, če pozabite top ali dva.
prav bo prišla tudi kakšna priročna granatica.
nožev imam poln predal, a če vam kakšen hodi napoti
ga lahko položite sem na komodo, hm … ups … tako po pomoti.

dnevi so dolgi, a saj preživimo. ne pritožujemo se.
s plotov izganjamo glinene golobe in, glej, zvečerilo se je.
glineni golobi so te dni precej čudno krvavi, se vam ne zdi?
čudna je glina, ki ima tako neznansko žive oči.

že dolgo živim sam, tudi v obližnji bar ne zahajam.
v bližini moje hiše je hrib, a koordinat ne navajam.
in top je priljudna reč za krajšanje časa, če si takole doma.
meteorologi trdijo, da bo jesen kar burna. kar burna? vsaj malo pa.

   

PREDVEČER RAZDEJANJA

  

deset ulic. morda še deset, ki jih
ta hip ne vidimo.
kot bi bil klic. nato nekaj korakov,
ki telefonirajo.

milost ima svoje vohune,
a niti njim se ne sanja.
pijejo in si izmenjujejo šale
na predvečer razdejanja.

babice pripovedujejo. one
so vse to že videle.
a bile so premlade, da bi
tudi razumele, kajne.

zdaj se jim zdi, da se zunaj
zgolj upadlo sonce praska po ličnicah.
rečejo: to so vse pravljice, otroci.
nasmehnejo se. ni jih strah.

milost ima svoje vohune,
a niti njim se ne sanja.
pijejo in si izmenjujejo šale
na predvečer razdejanja.

    
O avtorju / avtorici
MATEJ KRAJNC (1975) - Rojen l. 1975 v Mariboru, osnovno šolo in gimnazijo je končal v Celju. Leta 1981 je pričel s pisanjem, leta 1984 z objavljanjem in leta 1988 izdal prvo pesniško zbirko Moja pesem je moje življenje. Diplomiral je leta 2007, na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tam je leta 2014 tudi magistriral s tezo Uglasbena poezija na primeru rocka. Leta 1990 je v okviru literarnih srečanj Roševi dnevi v Celju prejel prvo nagrado za kratko prozo. Leta 1992 je zmagal na republiškem natečaju mladih literatov kot najboljši pesnik po izboru selektorja Ferija Lainščka, leta 1994 pa prejel tudi prvo nagrado za sonetni venec na temo AIDS. Med letoma 1999 in 2005 je deloval kot honorarni sodelavec glasbene redakcije Vala 202, vmes pa leta 2001 za krajši čas postal sodelavec Radia Študent, kjer je vodil samostojno oddajo. Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev in Celjskega literarnega društva, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor tridesetih proznih del in tridesetih knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Med drugim je iz angleščine, hrvaščine, srbščine in drugih jezikov prevedel dela Alexandra Popa, Boba Dylana, Leonarda Cohena, Zdenka Franjića, Dragana Velikića idr. Kot kritik in recenzent sodeluje z vsemi vidnejšimi slovenskimi časopisi in mediji, zdaj o literaturi in glasbi piše zvečine za specializirane spletne portale. Od 1992 se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo, kot npr. Bob Dylan, Tom Waits, Leonard Cohen, in v Sloveniji Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Marko Brecelj.