/ 

Zabeležke: nekaj kronskih iz koronske dobe

 
Luna J. Šribar – karantena – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev. 

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

     

Kronska št. 1

Virus kot veliki izenačevalec

  

Zdi se, da pandemija dobiva vse bolj biblične razsežnosti. Bolj ogrožajoče in nepoznane so razmere, po višjem smislu, ki bi vsaj malo ukalupil svet v trdne okvirje, hrepenimo. A virus je veliki izenačevalec ljudi le toliko, kolikor so veliki izenačevalci razširjene bolezni, naravne katastrofe in navsezadnje tudi smrt. Zbolevajo in umirajo tako bogati kot revni, a vseeno to ne pomeni, da smo izenačeni. Ne, revni so še vedno v toliko slabšem položaju, kolikor manj manevrskega prostora imajo. Nimajo finančnih rezerv, ne morejo si delati zalog, ne morejo se umakniti s svojimi zasebnimi letali, če zbolijo, si ne morejo kupiti vrhunske nege, nekateri nimajo niti strehe nad glavo. Skratka, bili so v stiski že pred pandemijo in so sedaj še toliko bolj.

  

Kronska št. 2

To je čas za poglabljanje vase in notranje prebujenje

  

Ko se sprijaznimo s tem, da virus ni veliki izenačevalec, lahko stopimo korak naprej in ugotovimo tudi, da ta čas pač ni namenjen poglabljanju vase. Vsaj za vse ne. Mirno se lahko poglobimo vase in iščemo višji smisel življenja le, če imamo zagotovljeno vsaj kolikor toliko stabilno finančno stanje in pokrite osnovne potrebe. Življenje pa se mnogim zdaj ni umirilo, celo nasprotno, pospešilo je. Najbrž so klici po poglabljanju vase precej frustrirajoči za mamo samohranilko, ki ima dva neukrotljiva otroka, psa in trenutno opravlja delo od doma. Kaj pa si o poglabljanju vase misli brezdomec, ki se niti nima kam umakniti, oblasti pa so za povrh vsega zaprle še vsa javna stranišča, zdaj pa se trudi ujeti še tistih nekaj zadnjih kapljic vode iz prav tako zaprtega pitnika. Kaj si o poglabljanju vase mislijo medicinske sestre in tehniki, zdravniki, zdravnice in drugi zaposleni, ki so trenutno najbolj izpostavljeni pri obvladovanju razmer? Kaj bi o poglabljanju vase rekla ženska, ki jo doma maltretira mož in jo #ostanidoma lahko stane življenje? Sploh zdaj, ko je zaradi izgube službe postal še bolj nasilen.

Veliko ljudi se v tem času ne bo poglabljalo vase, razmišljalo o življenjskih vprašanjih ali iskalo višjega smisla svojega obstoja, ker se bodo pač trudili iz dneva v dan samo preživeti. Torej tudi, če vam poglabljanje vase trenutne ne gre kaj prida od rok, naj vas potolažim. Popolnoma nič hudega. S ponosom se lahko potrepljate po ramenih, to pot sami sebe, ne drug drugega, vsak večer, ko je za vami vsaj kolikor toliko čustveno umirjen dan.

V teh časih si je morda bolje zastavljati dosegljive cilje, notranje prebujenje zna biti preobsežen zalogaj.

  

Kronska št. 3

Zbudili se bomo v nov svet

  

Naj izpostavim dve najbolj ekstremni različici prebujanja v nov svet. Zapriseženci prve svarijo pred tem, da se bomo kar naenkrat znašli v totalitarnem svetu, ker bo oblast izkoristila trenutno negotovost za uvajanje popolnega nadzora nad prebivalstvom. Zapriseženci druge, nasprotno, opevajo harmonični novi svet, ki nas bo čakal na koncu peklenske preizkušnje. Virus kot veliki izenačevalec bo poskrbel, da bomo vsi, tako premožni kot revni in tisti vmes notranje prebujeni ugotovili, kako zmotno in plehko smo živeli doslej.

Ne eno, ne drugo, si mislim. Kako je z velikim izenačevalcem in vsesplošnim prebujenjem smo že obdelali. Kar pa se tiče vlade in njenih pretiranih ambicij … Več kot očitno je sicer, da s svojim vojaškim žargonom in pretiranimi omejevalnimi ukrepi glede svobode gibanja ter poskusi uvajanja nadzora prebivalstva, ki nimajo veze z zdravstveno zaščito, ne deluje pomirjujoče, kar bi od nje, posebej v takih časih, pričakovali. Očitno pa je tudi, da se druge demokratične institucije in tudi civilna družba sproti in učinkovito odzivajo na pretirano in nevarno vladno preizkušanje mej. In če je oblast še lahko izkoristila naš začetni strah, negotovost in nepoznavanje nevarnosti, bo zdaj, ko je prvi šok za nami, verjetno priča še bolj strnjenim vrstam ljudi. Vsekakor je tanko mejo med odgovornim obnašanjem pri soočanju s pandemijo in slepim dopuščanjem teptanja naših pravic in standardov v imenu varnosti težko loviti. Z vajo pa bo menda šlo. Tako se ne bomo kar naenkrat prebudili v nov svet, saj niti ne bomo spali, ampak bomo budno spremljali dogajanje in ukrepali vsak po svojih močeh. Tudi za izražanje skupnih glasov strinjanja ali nestrinjanja nam kljub fizični ločenosti ostaja na voljo veliko mehanizmov, kajne?

  

  

  

Preostali prispevki in literatura na portalu 

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU: 

Luna J. Šribar  – karantena – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev. 
 
O avtorju / avtorici
(fotografija Šimen Zupančič) Življenje in medčloveške odnose jemlje z rezervo. Zelo resno jemlje svojega psa, mačka in seveda pisanje. Ker se ji je vsakodnevna stvarnost od nekdaj zdela smrtno nevarno dolgočasna, nikoli ne preneha brskati globlje, pa najsi to pomeni obsedeno branje, pisanje ali ustvarjanje alternativnih ekonomskih skupnosti s socialno odrinjenimi ljudmi. Njen romaneskni prvenec Starinarnica je izšel v začetku leta 2018, piše in objavlja pa tudi kratke zgodbe.