Dodatni pogoj

Važno/je ne le/da človek/prav/razmišlja//temveč tudi / da je tisti / ki prav / razmišlja/človek

Prev. Štefan Vevar.
(O Erichu Friedu)

Napoved Vrabca Anarhista in Kraljev ulice ali povod

  
V torek, 31. 5. od 17.00 do 20.00, prirejamo skupno branje portala Društva slovenskih pisateljev Vrabec Anarhist in piscev časopisa Kraljev ulice na vrtu Lili Novy na Tomšičevi 12 v Ljubljani. S prireditvijo bomo obeležili uspešno sodelovanje obeh revij in se zavzeli za tesnejšo povezanost literarnih ustvarjalcev in ustvarjalk iz različnih svetov. Zavzeli se bomo za skupnost, v kateri ne bomo odvračali pogledov drug od drugega in v kateri si bomo znali prisluhniti ob ustvarjalni besedi.

Realizacija

Kakor je obetalo vabilo, je tudi bilo. Nastopi so bili nekonvencionalni, angažirani, vsak drugačna krhka karavana; prav vsi pa zanimivi. Pogrešala sem Tanjo Tuma in Muanisa Sinanovića, vse napovedane si preberite na spletni strani Vrabca Anarhista (da tale refleksija ne bo predolga). Po interpretacijah avtorjev se nam ni dalo kar oditi: oblikovali sta se dve pogovarjalni omizji. – Moram reči, da me moti, če kdo odide, ko je sam že bil nastopil, če med nastopom drugih klepeta ali če ti za svoj nastop odnese rožo izpred nosa. Nobeden od mladih tega ni počel; bravo, mladi.

Hvala za organizacijo, živahno povezovanje in tudi za podaljšek, v katerem sem prebrala pesem iz knjige, ki jo že nekaj časa nosim s seboj: Erich Fried: Je kar je / pravi ljubezen. (SM, 2022, prevedel Štefan Vevar, spremna beseda Tanja Petrič).

Kontekst povoda in vzroka za to nepripravljeno branje je verjetno vsak od udeležencev razumel malo drugače, lahko ga tudi ni slišal, pa kaj. Pesem je bila tale:

Otroci in levica (Str. 79)

Kdor govori otrokom
misliti morate desno je desničar
Kdor govori otrokom
misliti morate levo
je desničar

Kdor govori otrokom
nič vam ni treba misliti
je desničar
Kdor govori otrokom
čisto vseeno je kaj mislite
je desničar

Kdor govori otrokom
kar sam misli
in jim pove
da se morebiti tudi moti
je mogoče levičar

*

Kako dobro, da se imaš pravico odločiti ne komentirati, da prepustiš morebitnemu bralcu, da se odloči, ali bo bral naprej ali pa ne. Tudi Fried prepusti bralcu, da sam postavi kontekst, vejice, povezave, namige, sporočilnost, igrivost, nagajanje, jezo, ironijo, sarkazem … Je dobro, najbolje, da misel tropičja nadaljujete sami, ko ga boste brali.

Škoda bi ga bilo ne brati.

Kdo je Erich Fried?

Avstrijski lirik, prevajalec in esejist (1921, Dunaj, 1988, Baden Baden). Odraščal je v judovski družini, leta 1938 mu umre oče zaradi posledic zasliševanja gestapa. Če poznamo Prima Levija (vsaj delo Ali je to človek), Borisa Pahorja (vsaj pričevanjska romana Nekropola in Onkraj pekla so ljudje), Viktorja Frankla (Kljub vsemu rečem življenju DA), Lojzeta Krakarja (Tu se je smrt utrudila do smrti …), Janka Messnerja, Davida Bandlja (PZ Enajst let in pol tišine) … smo Friedu že zelo blizu.

Čez Belgijo mladi Fried emigrira v London, kjer ustanovi skupino za pomoč mladim emigrantom. Najprej se preživlja s priložnostnimi deli, postane sodelavec različnih časopisov, komentator BBC-ja. Piše, objavlja. Ves čas je družbeno aktiven. Prevaja Shakespeara, Thomasa Sternsa Eliota, Dylana Thomasa, Grahama Greena, Sylvijo Plath. Napiše veliko pesniških zbirk. In prejme enajst pomembnih nagrad.

Zapisanih podatkov nisem prepisala iz spremnih besed treh zbirk, ki so doslej izšle v slovenščini. Odlične spremne besede, neprimerno jih je povzemati, predlagam, da liriko in spremne besede preberete.

Pesniške zbirke v slovenščini

Posamezne pesmi so bile izšle že v mladju 61 (leta 1986, strani 11 do 17). Prevedel jih je Andrej Kokot in so natisnjene vzporedno: nemško in zraven slovenski prevod.

»Z ustanovitvijo literarne revije mladje leta 1960 se je začelo v razvoju slovenske književnosti na Koroškem povsem novo obdobje. Šele od tedaj naprej lahko govorimo o sodobni koroško slovenski literaturi v pravem pomenu besede.« (Andrej Leben, Monologi in dialogi 1995, 15.)

Od prve številke je bil glavni urednik mladja Florjan Lipuš, z 42., črno številko, je Lipuš 1981 predvsem zaradi finančnih težav mladje ukinil. Oblikovala se je interesna skupnost za rešitev mladja pod vodstvom Janija Oswalda, deloma zaradi finančnih težav, deloma zaradi literarne krize 1987; s štev. 67 sledi ponovna ukinitev, ker vedno bolj prevladujejo publicistični prispevki in narašča delež nemških tekstov.
Danes slovenski avtorji na Koroškem objavljajo, večinoma v obeh deželnih jezikih, v vseh večjih in manjših založbah, časopisih in seveda po radiu (Agora, ORF).

V mladju objavljene Friedove pesmi se vse odzivajo na koroško stvarnost tega časa, kar velja tudi za pesniško zbirko Pesmi, Drava 1988, ki jih je prav tako prevedel Andrej Kokot. Zbirka ni urejana v cikluse, spremno besedo je napisal Emil Cesar. Pesmi Kmečki punt na Koroškem in Logika za nekatere proti nekaterim, objavljeni na koncu zbirke, je Erich Fried napisal med svojim bivanjem v Celovcu leta 1986. Eno od pričevanj o tem obisku pravi takole:
…

Na alternativni sceni in v demokratičnem gibanju je v avstrijskih mestih bilo slišati o branjih tega literata.

Pesem Was es ist (Kar je) sem tedaj vzljubil in mi je ostala v spominu. S preprostimi,  vsakomur razumljivimi besedami, se je Fried približal človeku.

Zdi se mi, da je bilo dobro obiskano branje v Stadthausu blizu Celovškega gledališča in da je bilo spoštljivo, navdušeno ozračje.

V uredništvu Slovenskega vestnika (tam sem bil kolega Andreja Kokota) smo Friedu pripravili pozdravno darilo, za katerega sem napisal nekaj besed.

Vtis imam, da je Fried poleg psihiatra Erwina Ringla (Knjiga o koroški duši) v tistem času močno vplival na slovensko in nemško govoreče Korošce.

Lepo te pozdravljam.

Vinko Wieser

Čahorče pri Kotmari vasi, junij 2022

PZ z naslovom Ljubiti se z vse boljšim orožjem (izbrane pesmi) je izšla v Ellerjevi zbirki pri Mohorjevi založbi, Celovec, 2001. leta. Prevedel jo je Štefan Vevar, napisal je tudi spremno besedo. Pesmi je razdelil v šest ciklusov: Fried, oblikovalec svojevrstne jezikovne resničnosti; Ljubezenske pesmi; Lakonična in epigramatična poezija, miniaturna besedna igrarija; Moralno angažirana poezija; Politična poezija vietnamske vojne, lirika po Auschwitzu; Pesmi o pesmih. – Ellerjeva zbirka nas mora spomniti na Frana Ellerja, koroškega Slovenca, sodobnika slovenske moderne, pravnika, ki mu je PZ izdala ljubljanska pravna fakulteta, kjer je predaval finančno pravo.

Tudi vrvohodska umetnost prevajanja Štefana Vevarja nas ne more drugače kakor prepričati. A prevajalec tudi v pisani besedi zadene žebljico na glavico, v spremni besedi Ericha Frieda predstavi kot »mojstra majhnih besed z velikim pomenom, kot avtorja, ki se vedno opredeljuje za življenje proti vsakemu polživljenju in neživljenju, proti vsakršni formi, tendenčnosti, ideologiji, formalizmu, legalizmu, zgolj-videzu, nadomestkom, slepilu in hipokriziji (str. 122).«

PZ z naslovom Je kar je/pravi ljubezen(Izbranih sto) je pravkar, dvajset let po prejšnji, izšla pri Slovenski matici (2022) v zbirki Prevodi iz svetovne književnosti. Pesmi je izbral in prevedel Štefan Vevar, spremno besedo je napisala Tanja Petrič. Podnaslovila jo je Zgodovina se je v največji meri / dejansko narobe zgodila), po pesmi Angeli zgodovine na strani 118. Naslovi ciklusov Lirika moralnega angažmaja, Lirika družbenega angažmaja, Politična lirika in Ljubezenska lirika poimenujejo tematiko, pesmi pa so fridovsko prefridane: vsakič, ko jih bereš, ti odkrijejo novo plast. Tanja Petrič in Štefan Vevar sta to PZ predstavila v Slovenski matici, pred kratkim pa na 27. Slovenskih dnevih knjige tudi pravkar prevedeni roman Norberta Gstreina Ko sem bil mlad, Mohorjeva založba Celovec, 2022. – Tako sproščenih, a poglobljenih in odprtih pogovorov o novih knjigah si res lahko samo želimo.

Slog Ericha Frieda

Poletno na kratko.

Tale odstavek o avtorjevem slogu se sicer ne ujema z mnenjem podpisane, naj se o slogu govori ob konkretnih besedilih. Fried piše, kot bi rasel iz dvojnosti: preprost, a plastovit, prodoren opazovalec, a ne deskriptiven, angažiran, a ne tendenčen, pristen protihipokrit, neposredni mojster malih besed o vélikih temah. Obvlada igro, ki ni nikoli sama sebi namen. Jasen je: vejic sploh ne potrebuje, razen ko bi brez njih svojo jasnost kršil (na primer pri zapisu dialoga).

Primer ob pesmi Življenjska naloga (str. 25, zadnja zbirka). Nagovor krivici, ki beži pred njim. Šest kvartin. Sinestezija, dialog, stopnjevanje, antiteza, retorično vprašanje. – Da veliko pove, mu ni treba biti hermetičen, raje je zagoneten, šaljiv in paradoksen. Zdi se, da gradi na obraz(t)ih paradoksa in ti ne dovoli lagodnega branja, ampak si ves čas radoveden, kaj te čaka v naslednjem verzu.

Fried na Koroškem

Kot rečeno, so Friedove pesmi v prevodu Andreja Kokota izšle že v mladju. Zanesljivi ustni viri pričajo o povezanosti z Jankom Messnerjem (rojena sta bila istega leta, se družila vsaj na pisateljskem srečanju na Dunaju) in o Friedovi empatiji in razumevanju situacije na Koroškem v sedemdesetih in osemdesetih. Pesnica in pisateljica Ivana Kampuš citira celotno pesem Kar je v zadnji zgodbi svoje knjige kratkih zgodb: Polet v moj svet (Drava, Celovec, 2017). S to zgodbo z avtorjem zaokroži svoj pogled na svet in svojo osebno zgodbo razširi navzven. – Ko je bil napovedan izid PZ Je kar je/pravi ljubezen (Izbranih sto), sem najprej pomislila na Ivanino knjigo, potem na Ellerjevo zbirko pa tudi na prevode Kasilde Bedenk, ki se je posvetila Friedu v prvi slovenski spletni reviji Locutio prvega septembra 2012.

2. 7. 2022, je praznovalo Slovensko kulturno društvo Lepa-Baško jezero svojo stoletnico. Prireditev je potekala v grajski areni v Bekštajnu. Vabilo so spremljali verzi Ericha Frieda iz pesmi Kaj se godi. … Zgodilo se je / in se še vedno dogaja / in se bo dogajalo naprej / če se ne bo zgodilo kaj proti …

Draga Petra Koršič, hvala, da sva 20. 6. 2022 o Friedu govorili v Trubarjevi hiši literature. Da sva ga izbrali in brali. – Vem, veliko je ostalo nedorečnega in neraziskanega.

Erich Fried se nič ne vznemirja zaradi tega, tudi če se midve ali še kdo drug.

Ampak mogoče

Moje velike besede
me ne bodo obvarovale smrti
in moje male besede
me ne bodo obvarovale smrti
sploh nobena beseda
in tudi ne molk med besedami
me ne bosta obvarovala smrti

mogoče pa
bodo nekatere
od teh besed
posebno manjše
ali pa tudi le molk
med njimi
tega in onega
vendarle obvarovali smrti
ko me več ne bo

Prevedel Štefan Vevar
SM, 2022, str. 73.