Poezija, zgodbe, knjige, refleksija kulture in družbe. Vrabec Anarhist, portal za književnost in mišljenje, Društvo slovenskih pisateljev.
Kakor ob pesmih se bralec lahko pomudi in poglobi tudi ob likovnih podobah. Te se ne le dopolnjujejo s pesmimi, ampak jih tudi nadgrajujejo. Obema umetniškima govoricama je skupna skrivnostna, nedorečena otožnost, ki odstira andaluzijsko dušo tako neizprosno, da obenem upodablja dušo slehernega premišljevalca.
Čeprav se v pesmih bolj ali manj vrti okrog plodnosti in nosečnosti, številnih ginekoloških testiranj, posnetkov (splavljenega?) nosečniškega tkiva, spletnih opisov poroda itd., se avtorica vsakič znova zave, da je njeno telo unikatno in neponovljivo, da predstavlja edini tem(p)elj, edino zatočišče, ki ga ni možno replicirati.
Pa vendar je Nož kljub težki temi ves čas pregneten z nekakšno zastrto svetlobo, ki ne glede na avtorjeve dvome, strah in negotovost vseh vrst (kako živeti kot funkcionalen enooki človek v dvookem svetu) v drobnih snopih pronica skozi iskrena in preprosta, s pomenom ustvarjanja, prijateljstev in ljubezni prepletena razmišljanja o življenju, minljivosti, novih začetkih in smrti.
Potetovirano telo Dejana Kobana za razliko od preostalih ožigosanih teles izpričuje različne življenjske zgodbe in miselne utrinke subtilnih pesnikov in pesnic z namenom, da bi njihove uvide in notranjo bolečino prenesel v zunanji svet vsakdanjih banalnosti in da bi vanj vtisnil tisto primarno čudenje, ki so ga zmožni zgolj otroci in prvinski norčki …
