Mišljenje

Občutek, ki bralca spremlja skozi branje celotnega dela in ki se ga kljub zaključnemu optimističnemu zrenju v rešitev prihodnosti in človeka v njem ne more otresti niti ob koncu, je dokaj pesimističen. Žalosten. Zaskrbljujoč.

A kakšna je funkcija jabolka v tej poeziji, če ni ne osrednji motiv, ne metafora, ne simbol?

Torej imajo Ciprese, ne le kot pesniška oblika in ne le kot knjiga, ampak prav v načinu branja, h kateremu peljejo, neko subverzivno noto, kolikor je mir danes očitno nekaj najbolj subverzivnega.

Handke ni pisatelj le poklicno, ampak je za to tudi poklican; pisateljevanje je njegova najgloblja identiteta in eksistenca, njegov modus vivendi. Zanj je življenje pisanje, literatura, ki je edina resnična, je njegov edini realni, bitni svet.

Literarno vrednost dela podčrtuje tudi preplet pokrajin z mitološkimi oziroma predkrščanskimi verovanji, ki jih avtorica na sugestiven način vpleta v pripoved.

Ob prebiranju tretje pesniške zbirke Petre Bauman se nam večkrat zazdi, da smo vpluli v miren zaliv, kjer lahko uživamo v trenutku brez vnaprejših sodb, dogem, emotivnih pričakovanj ali zahtevnih kognitivnih izzivov.