morda so upehane moje proste oči
morda mi nagaja že rahlo starikav spomin
da drugo za drugo še najraje naplavlja
same res komaj primerne metafore
in še te se potem brž razbežijo
ko se razležejo rafali presrečnega ognjemeta
in njihov udarni val ruši noč
Utopljen labod je bil
Zadavljen slavec v ribniku
Oči so govorile mesečevo tragedijo
Umirala sem z njegovimi temnimi prsmi
Naju žegnala z vročim peskom
in rekla to je namesto riža
Izdajstvo je junaštvo, je obramba rojstnega morosta.
Na Rupnikovi liniji koraka graničar Rapalskih mej
in vabi italijanske fašiste naprej, naprej, naprej …