/ 

Zanesljiva prihodnost / Futuro cierto

   
Juan Octavio Prenz – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

V spomin na Juana Octavia Prenza (1932-2019) objavljamo njegovo pesem Futuro cierto v prevodu Marka Kravosa.

    

Marko Kravos v slovo prijatelju Juanu Octaviu Prenzu

Z argentinsko – tržaškim pesnikom istrskega porekla Juan Octaviom Prenzem sva zadnjič skupaj prebirala svoje verze v nedeljo, 15. septembra 2019 na tržaški kopališki ploščadi Ausonia, na pesniškem poklonu multietničnega Trsta ob 200 letnici nastanka Leopardijeve pesmi Neskončnost. Prenz je bral pesem, ki je nisem uvrstil v njegov izbor poezije Prostodušne malenkosti. Zato jo sedaj objavljam v slovenščini, in naj bo v slovo iskrenemu, dragemu prijatelju – ko se mu je krog sklenil. Umrl je 14. novembra v Trstu, v 87. letu. Živ ostaja v pesmih in prozi, med katero je roman o istrskih priseljencih v Argentino Samo drevesa imajo korenine, ki je izšel letos na poletje tudi v slovenščini.
    

    

***

       

Zanesljiva prihodnost / Futuro cierto

   

Spet te presenečajo jutranje zarje
s poplavo lepih obljub,
in tudi večerne zarje obljubljajo mir.

Tvoj vedno bolj upočasnjeni korak je morda
tvoj uglajen in izviren način, da prihodnost podaljšaš.

Kot kdaj v nespoštljivi mladeniški dobi
ponovno snemaš bogove z oltarjev,
se obregneš ob kak Dantejev verz,
ne priznavaš zakona oblasti in moči.

Tok časa spodnaša čas in
– morda od strahu in groze –
grize svoj lastni rep

na mestu, kjer krog še ni sklenjen.

     

   

   

Prevedel Marko Kravos

   

(fotografija Kajetan Kravos) Sv. Jakobu v Trstu, v nekdanji Pralnici, v nedeljo 25. avgusta 2019. Na pesniškem večeru V vetru erosa. Na fotografiji levo žena Marka Kravosa Srečka, Marko Kravos, v ozadju slovenistka Marija Mitrović in njen mož, med njima Josip Osti, v ospredju pesnik, pisatelj, prevajalec Juan Octavio Prenz z ženo Elviro na desni).

    

   

   

Šest pesmi Juana Octavia Prenza

Poezija drugih avtorjev in avtoric

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

   

Juan Octavio Prenz – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

       

  

drugi prispevki tega avtorja / te avtorice

O avtorju / avtorici
Ugledni argentinski književnik že 30 let živi v Trstu. Za svoje pesništvo je prejel največjo nagrado za špansko govorno področje Casa de Las Americas, za svoja prozna dela pa več nagrad doma in po svetu. Januarja 2019 prejme eno najuglednejših mednarodnih nagrad, Premio Nonino v Italiji za življenjski opus. Na slovenski in južnoslovanski svet ga vežejo starši, oba sta bila Istrana, pred fašizmom sta se izselila v Ensenado pri La Plati. Prav tako pa več kot desetletje bivanja v Beogradu, ko je sam prebegnil pred diktaturo v Argentini. Od tega številni prevodi iz del južnoslovanskih literatur. Opazno mesto ima tudi na slovenskem kulturnem obzorju. Leta 1986 je prevedel in botroval izidu antologije Poesia eslovena Contemporánea v izboru Cirila Zlobca za celotno špansko govorno področje, kasneje Poezij Franceta Prešerna - kar je sploh prvi prevod v španščino našega pesnika španskih romanc in sonetov! Sledile so zbirke Zlobca, Pavčka, Kravosa. Zaslužen je tudi za ustanovitev in razvoj hispanistike v Ljubljani, pa za rojstvo multietničnega Centra PEN v Trstu. Poezija: Cuentas claras, 1979, Cortar por lo sano, 1987, La santa Pinta de la Niña Maria,1992 (nagrada Casa de las Américas). Romani: Fábula de Inocencio Honesto, el degollado, 1989, El señor Kreck, 2006, Sólo los árboles tienen raíces, 2013. Veliko njegovih del je prevedenih, največ v italijanščino in srbščino. Izbor njegove poezije v slovenščini Prostodušne malenkosti / Libertades minimas, je izšel leta 2003. V kratkem izide v prevodu Ferdinanda Miklavca tudi njegov roman Samo drevesa imajo korenine. Med svoje osebne prijatelje šteje preminule Borgesa in Nerudo, pa tudi Vaska Popo, Izeta Sarajlića, Mateja Matevskega, Cirila Kosmača in Cirila Zlobca. V Trstu pa Claudia Magrisa.