/ 

Šest pesmi

Claudio Octavio Prenz
Juan Octavio Prenz, prejemnik nagrade Nonino.

 

Juan Octavio Prenz bo v petek, 25. januarja prejel nagrado Nonino, najuglednejšo mednarodno literarno nagrado v Italiji za življenjski opus. Ob tej priložnosti objavljamo šest njegovih pesmi v prevodu Marka Kravosa.

      

Claudio Magris o ustvarjalnosti Claudia Octavia Prenza v utemeljitvi nagrade Nonino

Prenz z izrazito in prepoznavno pisavo združuje epsko fantazijo velike latinskoameriške književnosti z mrakobnim vzdušjem, v katerem se potikajo junaki klasičnih del srednjeevropske literature.

     

Juan Octavio Prenz o identiteti

Samo drevesa imajo korenine, tako sem pogosto zavrnil tiste, ki so me želeli pripraviti do tega, da bi se nedvoumno izjasnil glede identitete: če sem Argentinec, Jugoslovan ali Italijan, glede na to, da sem med temi jeziki in v teh deželah kdaj živel in ustvarjal. … Včasih mi je le uspelo izreči v odgovor: če se že gremo metafore, čemu korenine in ne krila? Zakaj ne bi identitete raje oblikovali v odnosu do prihodnosti, v kateri bi želeli sobivati in bi se s tem požvižgali na preteklost, ki jo je treba le pasivno podoživljati?

  

***

   

Čisti računi

   

   Dan več je v resnici dan manj.

                   Se pravi, vsak dan je vsega več
                   in vsak dan vsega manj.

   Skratka
                   ni seštevka brez odštevanja
                   niti odbitka brez dobitka.

   Vsota vsega
                           je dan

   kot čista pustolovščina.

   

***

   

Korenine

   

Govorimo jezik, ki nam ga je kdo prinesel
      iz daljnih časov in krajev.
      Morda smo si komaj zapomnili barvo ustnic
      in glas darovalca ali osvajalca.

Svet je poln prinašalcev jezika,
      kako bi jih prepoznali?

Izprijeni od ideologij in od zgodovine
      preimenujemo v darove stvari, ki so nam jih vsilili,
      z nežnostjo jih sprevračamo
      (da bi jih rešili kake stare krivde?)
      in bomo potem sami imeli pravico
      biti

      darovalci.

   

***

   

Poračun za nazaj

   

Izmed proizvodov potrošniške
            družbe je prihodnost najmanj
            tvegana in najbolj donosna.

Od nje bo preteklost postajala
            boljša.

Pesem prihodnosti se bo napajala
            iz bivšega veselja.

Zamenjali se bodo
            samo
            lastniki prihodnosti.

   

***

   

Popravek računa

   

Zrelost je prišla za nami vedno za korak
                  ali dva prepozno.

Mladost je nastopila in trčila
                  ob zapoznelo otroštvo
                  in namesto zamudniškega najstništva itd, itd.

Zaradi preobilice prihodnosti
                  smo vse stvari odlagali na boljše čase,
                  kot bi ne vedeli, da so se boljši časi iztekali,
                  medtem ko smo odlašali.

(Odprtih vrat je bilo več, kot smo jih prestopili.)

Preprosto rečeno,
                   čas smo si slabo preračunali.

   

***

   

Zgledna poučnost

   

Vse moraš razložiti po stokrat.

Nekdo te sprašuje, kaj je počela kača, preden
                  ji je bilo usojeno plaziti se.

Drugi ne ve, če naj nastavi drugo lice, ali naj z mečem
                   utira pot svoji veroizpovedi.

Tretji, zmeden od tolikšnih možnosti, ne more razumeti,
                    da stoji ta, ki ni na moji strani, na nasprotni strani.

Tisti, ki so zadnji, vsak hip sprašujejo, kdaj bo zanje čas,
                     da postanejo prvi.

Ti šele so
                     brez srca in duše.

   

***

   

Ladijski dnevnik

   

Velika riba jé malo.

V oceanu je več zanimivih možnosti.
                 Je veliko zelo velikih rib pa tudi drugih,
                 ki so zelo majhne.
                 Poleg tega so velike lahko tako velike,
                  in majhne tako majhne,
                  da se med sabo niti ne vidijo.

Če preidemo v morje, nato v reko in potem
                    do potoka, je možnosti vedno manj.

V ribniku je stvar drugačna:

                      Vse je odvisno od tega, s kakšnimi te dajo.

   

   

  

Prevedel Marko Kravos

Marko Kravos je tržaški pesnik, prozni pisec za otroke in mladino, esejist in prevajalec.

   

   

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

   

   

drugi prispevki tega avtorja / te avtorice

O avtorju / avtorici
Ugledni argentinski književnik že 30 let živi v Trstu. Za svoje pesništvo je prejel največjo nagrado za špansko govorno področje Casa de Las Americas, za svoja prozna dela pa več nagrad doma in po svetu. Januarja 2019 prejme eno najuglednejših mednarodnih nagrad, Premio Nonino v Italiji za življenjski opus. Na slovenski in južnoslovanski svet ga vežejo starši, oba sta bila Istrana, pred fašizmom sta se izselila v Ensenado pri La Plati. Prav tako pa več kot desetletje bivanja v Beogradu, ko je sam prebegnil pred diktaturo v Argentini. Od tega številni prevodi iz del južnoslovanskih literatur. Opazno mesto ima tudi na slovenskem kulturnem obzorju. Leta 1986 je prevedel in botroval izidu antologije Poesia eslovena Contemporánea v izboru Cirila Zlobca za celotno špansko govorno področje, kasneje Poezij Franceta Prešerna - kar je sploh prvi prevod v španščino našega pesnika španskih romanc in sonetov! Sledile so zbirke Zlobca, Pavčka, Kravosa. Zaslužen je tudi za ustanovitev in razvoj hispanistike v Ljubljani, pa za rojstvo multietničnega Centra PEN v Trstu. Poezija: Cuentas claras, 1979, Cortar por lo sano, 1987, La santa Pinta de la Niña Maria,1992 (nagrada Casa de las Américas). Romani: Fábula de Inocencio Honesto, el degollado, 1989, El señor Kreck, 2006, Sólo los árboles tienen raíces, 2013. Veliko njegovih del je prevedenih, največ v italijanščino in srbščino. Izbor njegove poezije v slovenščini Prostodušne malenkosti / Libertades minimas, je izšel leta 2003. V kratkem izide v prevodu Ferdinanda Miklavca tudi njegov roman Samo drevesa imajo korenine. Med svoje osebne prijatelje šteje preminule Borgesa in Nerudo, pa tudi Vaska Popo, Izeta Sarajlića, Mateja Matevskega, Cirila Kosmača in Cirila Zlobca. V Trstu pa Claudia Magrisa.