/ 

Pesmi

Jerneja Vrabič – poezija – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Na potezi
 
Mislila sem, da bom napisala pesem.
Pa sem po pisanju dnevnika svoje prste in oči prilepila na telefon.
Ta je z internetom kot magnet.
Kradljivec časa. Razbijalec telesnih odnosov.
 
In potem je tu večer, ko sva vsak v svoji sobi.
Ti za velikim ekranom računalnika,
jaz s knjigo, telefonom ali z zvezkom v roki.
Rišem kralje, kraljice, kmete, tekače, trdnjave in konje. Ali jih postavljam v zgodbe.
 
Nato ugasnem luč in zaprem oči.
Včasih sanjam.
 
In zjutraj, ko se zbudim, se slika skoraj ponovi.
Tokrat ti, preden pogledaš v moje, še žive oči,
prestavljaš kralja, kraljico, kmete, tekača, trdnjavi in konja, prilepljen s prsti in očmi na telefon.
 
Kdo bo komu dal šah-mat?
 
***
  

Jadranski anemos

Sedim na raskavi travi.
Na koži občutim zahodni veter, ki prinaša vonj po morju.
Iz horizonta se proti sivim oblakom dviga tovarniški dimnik.
Industrija je prinesla udobje in hkrati tiho napovedala upostošenje pokrajine.
Iz zemlje rastoča bilka še nosi upanje.
Veter zaziba posušeno in zeleno travo.
Iz daljave se sliši pasji lajež in smeh dveh zaljubljencev.
Rada imam veter.
Vsaj občasno.

***

Na zasneženi dan

Hrsk, hrsk, hrsk
se sliši pod stopali
v sveže napadlem snegu.
Hladen zrak
vstopa skozi nosnici
in mokre snežinke
se lepijo na obleko
in se topijo
na topli koži.

Dobro je vedeti,
da je lahko zunaj
vse do trenutka,
ko se ji že zanohta,
saj še ima topel dom
v katerem se lahko
tudi pozimi
sprehaja gola,
čeprav je ob takšnih dnevih
rada zavita v deko
s skodelico vročega čaja v rokah,
iz katerega se vije vonj
poleti nabranih zelišč,
in z zvezkom ter nalivnikom ob sebi.

Rada namreč beleži
trenutke življenja,
lovi misli
in spleta
črke v besede.

Zunaj še vedno sneži
in svet postaja bel
kot prazen list papirja.

***

Čakajoč na trk
ionizirajočih žarkov
s kroglami v glavi

z žarom v očeh
zagrize v fiksacijsko
masko
vdihne
in si misli
metastaza ni ekstaza

želi živeti
pisati in brati pisma
mesiti testo za kruh
dihati svež zrak
hoditi
se peljati z vlakom
voziti s kolesom

želi
te objeti ali
s tabo posedeti
ti pogledati v oči
in reči
hvala, da si.

   

      

      

Preostali prispevki in literatura na portalu 

   

      

Jerneja Vrabič – poezija – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

O avtorju / avtorici
Jerneja Vrabič je raziskovalka, opazovalka, mati treh kreativnih in sočutnih duš, ki čas rada preživlja tudi na prostem in v gibanju. Je tudi dr. znanosti, univ. dipl. literarna komparativistka in literarna teoretičarka, vaditeljica plavanja.