Jasna Lasja – ramadan – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
24. maja letos 1,8 milijarda muslimanov po vsem svetu obeležuje sladkorni praznik (eid al-fitr) – ponekod ga praznujejo en dan in ponekod tri dni -, bolj znan kot ramadanski bajram. Vanj se prevesi sveti mesec ramadan, ki se je letos pričel 23. aprila. Deveti mesec islamskega (muslimanskega, mohamedanskega) koledarja je najsvetejši mesec v islamskem (lunarnem) letu. Gre za način štetja, katerega začetek seže v 16. julij leta 622. Na ta dan se je Prerok Mohamed s svojimi privrženci zaradi sovražnosti in preganjanja nekaterih plemen nad njimi umaknil iz Meke v 320 km oddaljeno Medino, tedaj imenovano Jatrib. Dogodek, imenovan hidžra, zaznamuje začetek islamskega koledarja, znanega tudi pod imenom koledar po hidžri in se označuje z 1. muharram1. Ker je lunino leto krajše od sončevega, se muslimanski sveti dnevi izmenjujejo glede na (sončev) koledar Zahoda in v primerjavi z njim vsako leto nastopijo enajst dni prej.
V svetu najširše znan sinonim za ramadan je enomesečni post od zore do mraka, ki se ga muslimanski verniki strogo držijo. Enomesečni obvezni post (sawm) je eden izmed petih stebrov islama, ki so se v začetku 7. stoletja v jami Hira na gori Jabal al-Nour blizu Meke razodeli poslednjemu Preroku, ki jih je Bog poslal človeštvu, Preroku Mohamedu (570 Meka – 632 Medina). Na teh stebrih (arkan al-islam) temelji celotna obredna struktura religije. Ostali štirje stebri so vdanost religiji (kalima oz. shahadah), petkratdnevne ritualne molitve (salat), plačilo verskega davka (zakah) in sveto romanje v Meko (hadž). Slednjega naj bi se vsak pravoverni musliman udeležil vsaj enkrat v življenju. V mesecu ramadanu je posebej pomembnih zadnjih deset oz. pet dni, v katerih so se v t. i. »Noči močí« (laylat al-qadr), to naj bi bila ena izmed zadnjih petih neparnih noči oz. sedemindvajseta noč, v dušo Preroka spustili prvi nauki Korana.
Post pomeni popolno vzdržnost od vsakršne hrane in pijače od prvega svita do sončnega zahoda pri sunitih oz. do mraka pri šiitih. To v praksi pomeni, da se prva hrana in pijača zaužijeta po sončnem zahodu oz. ob mraku, naslednji obrok pa je na vrsti v zgodnjih jutranjih urah pred svitom.
Mesec ramadan je tudi čas spolne vzdržnosti in vseh nedovoljenih dejanj, ki jih opisuje šarija. Upoštevanje ramadanskih zapovedi je obvezno za vse muslimane od dobe odraščanja do takrat, ko posameznik nima več moči, da bi se postil. Razen starostnikov so izjema še majhni otroci, bolniki, nosečnice, doječe matere, ženske v menstrualnem ciklusu in popotniki na daljšem potovanju. Obstajajo tudi (zapisana) dejanja, ki imajo za posledico razveljavitev časa posta pri posamezniku.
Čas posta zahteva, da se posameznikov um in jezik izogibata zlim mislim, besedam ter dejanjem in se posvečata molitvi ter recitiranju Korana (tarawith). Praznični konec ramadana, eid-al- fitr, označuje začetek islamskega desetega meseca shawwal. Pričetek praznikov običajno zaznamuje posebna molitev v družini, ki ji sledijo radostna praznovanja in medsebojna obdarovanja v širših sorodstvenih in prijateljskih krogih. Še pred praznovanjem pa uradni zaključek enomesečnega posta obeležijo kongregacijske molitve, vsota denarja, ki je enaka stroškom vseh obrokov, ki jih družina ni zaužila v času posta, pa naj bi se podaril revnim.
Sveti mesec ramadan je bil v letošnjem letu zaradi izrednih razmer, povezanih s pandemijo, specifičen in v marsičem precej bolj naporen kot sicer. Četudi so ob začetku ramadana islamski voditelji po vsem svetu vernikom priporočali, naj se ne zbirajo v skupinah in naj se v molitvi raje obrnejo vase – pri tem pa svarili, da lahko tovrstna praksa pripomore, da bi se v prihodnje v manjšem številu vračali na skupinske molitve v mošeje -, ta priporočila niso bila upoštevana povsod. Medtem ko so trije najsvetejši prostori v islamu, Sveta mošeja (Al-Masjid al-Haram) v Meki, Prerokova mošeja (Masjid Al Nabavi) v Medini in Mošeja na skali (Al-Masjid al-Aqsa) v Jeruzalemu ob vstopu v ramadan žalostno samevali, so se nekateri konservativni imami v Pakistanu, Bangladešu in Indoneziji odločili drugače. Tistega poznoaprilskega četrtkovega večera, ko so pred Kabo molili le mujezin mošeje in osebje, ki skrbi za njeno varnost in vzdrževanje, se je po poročanju medijev v glavnem mestu indonezijske pokrajine Ače na severu Sumatre na večerni molitvi v največji mošeji zbralo več tisoč ljudi.
Žalostno usodo so doživljali tudi muslimanski verniki v Sloveniji, kjer jih je po mnenju muftija Nedžada Grabusa neuradno okrog osemdeset tisoč. Dolga leta grajena mošeja Al Imam oziroma islamski kulturni center v Ljubljani, ki se razprostira na štirinajst tisoč kvadratnih metrih s štirideset metrom visokim minaretom, je bil odprt februarja letos. Namesto prostora za enega najpomembnejših skupnih molitev, zaradi česar je bil prvenstveno zgrajen, je dva meseca kasneje v času ramadana ostajal prazen.
Kot vsako versko dejanje tudi postenje štirinajst ur na dan, ki je še posebej zahtevno v poletnih mesecih na vročem (puščavskem) podnebju, zahteva džihad. Ta arabska beseda je zapoved, ki mora biti prisotna v celostnem življenju muslimana, še posebej pri izvajanju obredov in dejanj čaščenja. Eden izmed pomenov te besede je tudi zavzemanje za ohranitev civilizacije. Ta zapoved izhaja iz časa Preroka po veliki bitki, v kateri je usoda zgodnje islamske skupnosti visela na nitki. Islam razume džihad kot previdnost pred vsem, kar odvrača od Boga, kot posameznikovo prizadevanje za izvrševanje Njegove volje, pa tudi kot napor, ki je potreben, da se v islamski družbi in svetu okrog nje ponovno vzpostavita red in harmonija.
Izvorni pomen pojma bo vselej napeljeval na iskanje resnice v sveti knjigi, tisti neprevedljivi relikviji, ki bo ne glede na dogajanja v svetu še naprej skrbela za ohranitev civilizacije. Civilizacije, ki se razteza čez štirinajst stoletij burne zgodovine in ki ji tudi letošnji ramadan v znamenju osebnega džihada ne bo načel prizadevanj za njeno ohranitev.
Preostali prispevki in literatura na portalu
VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:
