/ 

Potica, z ljubeznijo

Indija Stropnik – Kratke zgodbe, proza, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.   

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Avtorica o poslani zgodbi

Zdi se mi, da pristna čustva v umetnosti nikoli niso na prvo žogo. Zato rada rišem z besedami.

  

***

   

Nekoč je živela ena mejhna punčka, ki je mela ful rada svojo babico in dedka. Živela sta zlo blizu njene hiše, zato ju je lahko obiskala skoraj vsak dan. Deset minutni sprehodek po široki makadamski cesti, in izza vogala je že lahko videla živo rumeno ograjo in vohala babičino pehtranovo potico.

Vsak dan, ko je pršla, se je zabavala. Stara starša sta jo pričakala vsak v svojem naslanjaču in jo pozdravila s toplim nasmehom. Dedi jo je učil slikat. Pomagala je babi skuhat kosilo in pripravit mizo, potem jo je ta naučila splesti dolg, mehek šal. Sedela je na preprogi, polni pasjih dlak in med božanjem psičke poslušala dedijeve zgodbe. Pokazal ji je, kako se zakuri kamin in ji dal piškote iz trgovine, za katere je reku, da jih je spekel sam. Potem je šla z babi v drugo nadstropje in ji pomagala zlagat sveže oprano perilo. Ko sta končali, je šla punčka reševat križanke z dedijem. Zvečer so vsi skupaj gledali pingvine al pa surikate na Discovery kanalu.

Ko je punčka začela hodit v šolo, je imela verdno manj časa za take obiske. Starejša kot je bla, bolj po redko je šla tja, in več prošenj je od njiju prejela prek svoje mame. Ljubika, pridi še kdaj, pogrešava te. Zato se je odločila, da ju po nekaj časa spet obišče.

Pršla je do njune ogreje in opazila, da ni več tako lepo rumena kot nekoč. Luščla se je, in hiša ni dišala po potici, ampak po kislem zelju in prahu. Odprla je vrtna vrata in se počasi odpravila do veže. Preden je odprla vrata, pa je zaslišala povzdvignjene glasove. Kričanje. Babi in dedi sta se kregala.

Punčka je stala pred vrati in poslušala.

Ko se je poleglo, je vstopila.

Pred njenimi očmi je bil popolnoma normalen prizor, babi in dedi, vsak v svojem naslanjaču. Ko sta jo opazila, sta se ji toplo nasmehnila. Na kavču so skupaj gledal TLC, in z babi sta med tem zlagali prtičke in prte.

Ko je minila ura, dve, je dedi rekel: »Alma, en čaj bi.« »Dobiš, Jalo.« Vstala je in šla v kuhno, punčka pa za njo. Skupaj sta pripravli čaj in ga položili na mizo. Babi se je usedla na stol, in punčka se je usedla zraven nje. Babica je sam sedela. In pol rekla: »Kou’š vlka, gledi, da si blšga zbereš.«

Punčka je pršla dmov pozno zvečer in se je jokala v svoji sobi.

Naslednji dan je vseen spet šla k njima. Že od daleč je videla, da sta na vrtu, in se je skrila za ograjo. Vidla ju je, kako sedita na klopci, drug ob drugem, in se držita za roko.

 

           

Preostali prispevki in literatura na portalu

                       

Indija Stropnik – Kratke zgodbe, proza, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.   

O avtorju / avtorici
Indija Stropnik je osvojila Župančičevo frulico 2023 za najboljšo slovensko srednješolsko pripovedovalko. Zdaj študira režijo na AGRFT.