/ 

Pokrajina in rokopis, fragment

   
Dušan Šarotar – Feri Lainšček. Kratke zgodbe, proza, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

  

Zapis Dušana Šarotarja ob 60. rojstnem dnevu Feriija Lainščka.

   

Feriju, z mislijo na skupno tavanje in hrepenenje!

Avtomobil je na ozki cesti, ki ni bila primerna za motorni promet, nekajkrat zdrsnil s poti, ko jih je ujela nevihta, da so ga morali izvleči z osli. Pozno ponoči, veliko pozneje, kot so načrtovali, so mokri in lačni prispeli do postajališča, dvorca na megleni planoti, kjer so bili dogovorjeni za prenočitev. Vendar dvorec, ki je bil že nekaj časa zapuščen, ni bil pripravljen za prepozno napovedani obisk. Sporočila in ukazi so po Istri potovali počasneje kot med Dunajem, Tokiem in Berlinom.

Kljub pomladi je bilo v dvorcu hladno, temno in vlažno. Kamin so zakurili šele na gostovo zahtevo, vendar se soba ni ogrela vse do jutra. Ponudili so jim hladno večerjo, Franc Ferdinand se je nekoliko ogrel in predvsem pomiril ter neobičajno razvedril šele ob steklenici črnega istrskega vina, ki jo je prinesel od doma kmet, ki jih je edini pričakal ob prihodu.

Ob kozarcu vina je Ferdinand potem do svita sedel na veliki postelji v zapeti uniformi in ogrnjen z ovčjim kožuhom pisal pisma, ukaze in dnevnike, ki jih je hotel odposlati na različne naslove po svetu, takoj ko se vrnejo iz pustote v mesto in pride do hitre pošte. Nalivno pero je spustil iz roke šele, ko je planoto posivila mehka svetloba, še preden mu je uspelo dokončati pismo svoji Sofiji. Spustil se je s postelje in stopil do visokega okna, odgrnil je težko, prašnato zaveso in stopil na širok balkon, ki je visel nad glavnim vhodom.

Prevzela ga je čarobna pokrajina, ožarjena s čisto lučjo, ki se je naslikala pred njim, kot bi gledal romantično slikarijo, kakršne je ustvarjala njegova Sofija. Opazoval je konje, ki so prosto tekali po širnih pašnikih, jutranjo tišino je napolnilo veselo oglašanje ovac. Prizor ga je navdal z nenavadnim upanjem in vero, ki sta za hip preglasila temno slutnjo, ki je vedno bolj prevzemala njegovega duha, da bo kmalu konec sveta, kakršnega je poznal do včeraj. Zdaj, ko je gledal to jutranjo idilo, kljub vedno glasnejšemu rožljanju z orožjem in globoki krizi, v katero je tonilo cesarstvo, ni hotel sprejeti nujnosti, da bi na Balkanu, na tem sodu smodnika, lahko kmalu usodno počilo. Na tej lepi sliki, ki jo je gledal, kot bi bila privid, ni bilo smrti. Kjer je nevarnost, tam raste rešitev, se je spomnil verza, ki ga je nekje slišal.

  

   

  

Kratke zgodbe drugih avtorjev in avtoric

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

  

Dušan Šarotar – Feri Lainšček. Kratke zgodbe, proza, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

drugi prispevki tega avtorja / te avtorice

O avtorju / avtorici
Dušan Šarotar (1968, Murska Sobota) je pesnik in pisatelj ter avtor številnih scenarijev za dokumentarne in igrane filme. Za roman Biljard v Dobrayu je bil leta 2007 nominiran za nagrado kresnik. Njegov najnovejši roman Panorama je preveden v angleški in španski jezik ter deležen odličnih domačih in tujih kritik, leta 2017 je zanj prejel mehiško nagrado César López Quadras. Šarotarjeve pesmi in prozna dela so vključeni v več domačih in tujih antologij in prevedeni v številne jezike.