24. junija, 2020  /  Poezija

Janez Janša ne bo nikoli umrl

Dejan Koban
Dejan Koban – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

 

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

  

Dejan Koban o poslani pesmi

Pesem je napisana iz stanovanja na ulici Dimitrija Tucovića 74, v Beogradu, kjer sem na dvotedenski pesniški rezidenci. Znotraj vsega upora, katerega del sem tudi sam, se mi poraja ogromno vprašanj, ogromno dvomov, ogromno nekega premišljevanja. Sedaj pa, v drugem tednu rezidence, dobivam nesluten navdih za svoje nove pesmi, ki jim pravim Mehke brutalnice.

 

 

Janez Janša ne bo nikoli umrl

   

Kremšnito popapcaj. V tnalo si raztrosi skorjice.
Kruhek božji ti je padel na umazana tla.
Sopeš triangel. Narodotvorno skovikaj.
Ne boj se. V tobogan se zaleti, boš videl pravo barvo.
Igramo ravbarje. Nosimo nagačene siničke.
Fotografiramo se samo ponoči.
Želvice. Pobalinčki. Tesnobice.
Modernistični kulturniki nastavljamo med
in strupene nageljne. Zlobo zlivamo čez peresnike.
Zlobo večerjamo. Kruha ni, ni.
Vedno, ko mi pomahaš s svojimi klenimi rokami,
se mi bela štruca skrije v smeti.
Kje je tvoja pošta? Kje je moj telegram?
Zakaj ne dviguješ?
Imaš malico? Tremo? Se opravičuješ na sodiščih?
Ne znaš več brati latinice?
Razumem blato, ki rubi čiste duše.
Razumem sovražnike, s katerimi si menjaš hitrosti
na tekočem traku. Ejakuliraj počasi,
ejakuliraj nazorno. Stonoge režejo čez pesmi.
Moj um ni več nemočen. Moj um je svinjska pečenka.
Mast se znoji čez kosti. Gromovito renčim. Te zasegam.
Skozi tvoje besede migljam. Koliko urokov še?
A si pozabil kopati? Si se pozabil premikati, a?
Večerjaj pohane smrčke. Zavri kuhane očke.
Ograja ne bo nikamor prebegnila. Ograja ti bo dajala
otročiče zanosa. Ograja se bo izkrojila čez glavno mesto.
Ograja čez obvoznico.

Mi bomo na trojanah snedli krof, dva tri in planirali.
Narodotvorno rečeno, načrtovali.

In rigali tvoje ime.

Slej ko prej.

Slej, brez prej.

Te s kaviarjem gostimo.

  

     

   

Poezija drugih avtorjev in avtoric

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

Dejan Koban – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

             

550   
O avtorju / avtorici
Dejan Koban je rojen leta 1979. Prvi spomin mu seže dve leti kasneje, ko je babico cukal za sive lase, da bi jo oživel. Neuspešno. Ne da bi sam vedel, je med začetniki kramparske poezije, ustanovil pa je tudi, ponovno nevede, umetniško diabolično gibanje Kobanizem. Godi mu, da se nekateri ljudje preveč ukvarjajo z njim. Sam se jim rad tudi sladko maščuje. Sicer je ustanovitelj neformalne umetniške zadruge Ignor. Pri Sončnicah, knjigah, ki jih izdaja Hiša poezije, vsako leto izbere enega od petih naslovov. Veliko poezije prebira v živo, na Facebooku. Na živce mu gredo avtorske pravice. Tiste, ki se jih oklepajo kot pijanec plota, ima za neizvirne pesnice in pesnice, ki se bojijo, da bi izgubili vse – verjetno so navdih že zdavnaj. Izdal je naslednje knjige poezije: Tebi (1997), Metulji pod tlakom (2008), Razporeditve (2013), Frekvence votlih prostorov, oziroma kjer so žirafe resen prometni problem (2016), Klastrfak (2020), najbolj idiotska avtobiografija na svetu in izven (2020) in Mehanizem alge – nabrane pesmi (v pripravi). Svojo poezijo kriči v bendu nevemnevem. Ponosen je na edino nagrado, ki jo je in bo prejel, kovano vrtnico za naziv Vitez poezije 2016. Rad veliko govori, vendar v vedno manjših krogih ljudi, ki jim lahko še sploh zaupa.