Tatjana Plevnik, 1951, Ljubljana. S pisanjem je začela leta 2014. Pred tem je prevedla nekaj strokovnih del s področja vzgoje in izobraževanja in pisala strokovne članke. Kratke zgodbe objavlja v reviji Literatura in na njenem elektronskem mediju, v reviji Življenje in tehnika ter v zbornikih V zavetju besede (JSKD 2016), Kolažnice (UTŽO, 2017), Straniščne spletke (Outsider, 2018). V letu 2016 je sodelovala v skupinski zgodbi tečajnic z mentorico Matejo Mahnič, ki so na Proznih mnogobojih dosegle 3. mesto. Istega leta se je na natečaju JSKD uvrstila v finale z zgodbo Pozno cvetoča roža, na natečaju Radia Ars pa z zgodbo Cici mici in ruska ruleta. Leto pozneje je natečaju revije Outsider prejela nagrado in priznanje za zgodbi Zadnja večerja in Neizgovorjeno.
Čeprav … Imela je težave v zasebnem življenju, tega ni mogla tajiti, vendar so bile še kar znosne. Svoje življenje na varni strani bi obdržala, če ne bi Gadafi znorel. Tako je klicala svojega moža, ki se je sicer imenoval Svetozar
Toda kaj se zgodi z dušo, ki se skriva v telesu? Predstavljam si jo kot posebno ptico, ki odpira in zapira predale, v katerih so spravljena moja občutja.
