Alja Adam, pesnica, esejistka, specializantka geštalt psihoterapije in predavateljica, je na Filozofski fakulteti diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije kulture. Leta 2007 je na isti fakulteti doktorirala s področja študij spolov in feministične literarne teorije. S svojimi tremi pesniškami zbirkami (Zaobljenost, 2003, Zakaj bi omenjala Ahila, 2008, Dolgo smo čakali na dež, 2015) se je uveljavila kot prepoznavna avtorica. Kot mlada pesnica je prejela nekaj nagrad v tujini, njena zadnja knjiga pa je bila nominirana za Veronikino nagrado.
V letu 2020 bo pri Centru za slovensko književnost (Aleph) izdala četrto pesniško zbirko. Njene pesmi so prevedene v trinajst tujih jezikov in objavljene v domačih in tujih publikacijah ter antologijah. V tujini je objavila prevode treh pesniških zbirk, v pripravi je knjiga v angleškem jeziku (v prevodu Marte Košir).
Leta 2014 sta z Majo Vidmar zasnovali program Izkustveno kreativno pisanje v katerem prepletata pisanje in geštalt terapijo, na tak način pa uvajata zanimive pristope, ki v slovenskem (in tujem) okolju še niso uveljavljeni. Zadnja štiri leta intenzivno sodeluje z Javnim skladom za kulturne dejavnosti – kot mentorica kreativnega pisanja in selektorica v okviru festivala mlade literature Urška. Na različnih univerzah predava pri predmetu svetovna književnost in v soavtorstvu v okviru predmeta integrativna kreativnost (celostni pristop h kreativnosti).
Enkrat tedensko vodi tečaj joge v Ljubljani in deluje kot geštalt psihoterapevtka na inštitutu Satori. Sodeluje z zadrugo Sončni grič (Hrvoji).
Alja Adam
