10. novembra, 2019  /  Hiša DSP, Poezija, Skupni prostor

Dve pesmi iz knjige »Tehno«

Ana Pepelnik
Ana Pepelnik – Poezija – Splav – Moje telo je samo moje – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

  

Pesmi iz knjige Tehno, LUD Šerpa, 2017, Zbirka Klasična Šerpa 45 sta objavljeni kot prispevka v ciklusu Moje telo je samo moje, posvečenemu pravici žensk, da same odločajo o svojem telesu in o tem, ali bodo splavile.

  

***

    

repa (pesem za deklico)

  

Bila si zelo majhna
za en grah
prostora si si ustvarila.
In rasla
hitro. Ena dva.
Tokrat bo drugače
ker tokrat sem se naučila
res jest vse
skakat
z zvezde na zvezdo
rože samo oplazit
s prsti.
Vesolje je res
velika reč
in če so gor res nebesa
in tista rimska cesta
potem sediš tam
na svoji zvezdi
ki je tako topla
da me greje
v trebuhu.
Zdaj bom pisala
otroške pesmi za deklice
in obljubim
nobene roza barve.
Samo zeleno sivo vijolično
rumeno modro
in črno.
Tako kot zêlena slon sivka
ananasov sok naše oči
in vesolje.
Polagam si roke
na segret trebuh
preden zaspim
ko spim
in tam ostanejo
ko se zbudim.
In ime?
To je
samo zate
medtem
ko se viješ
tja kjer
se pride
v onstranska mesta

   

***

  

40 dni

  

Uboga posušena gospa stoji
pod trohnečim drevesom
na tabli v njenih hladnih rokah
sije napis stkal si me v materinem
telesu. Kdo neki je to bil.
V imenu svete trojice samo upam
lahko da je bil to njen mož. Kajti
kako bi lahko brez spovedi tako
mirno stala in ne razmišljala
o splavu oziroma strokovneje
prekinitvi nosečnosti če bi otroka
stkal njen sodelavec. Ampak to je
pesem kar pomeni lepoto
ki pomeni bolečino in žalost
ki je ritem mojih korakov mimo
ostalih transparentov natanko tja
kamor nočem pa moram ker si
jemljem pravico do življenja
ki ne bo na pragu revščine ampak
za las nad. Ker nikoli ne bo deklice
ker bom kmalu uspavana in potem
na veke vekov zaščitena amen.
Kakšna napaka dragi božji otroci
ki jo lahko popraviš še preden
vdihneš in zaspiš. In samo upaš
lahko da ne za zmeraj.
Ne še. Zdaj

  

   

   

 

Poezija drugih avtorjev in avtoric

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

   

Ana Pepelnik – Poezija – Splav – Moje telo je samo moje – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

  

398   
O avtorju / avtorici
Ana Pepelnik (roj. 1979) je pesnica in prevajalka. Zbirke: Ena od varijant kako ravnati s skrivnostjo (2007), Utrip oranžnih luči na semaforjih (2009), Cela večnost (2013), Pod vtisom (2015) in Tehno (2017). Prevaja v glavnem iz ameriške književnosti (Sylvio Plath, Jamesa Tata, Walta Whitmana), pa tudi v angleščino. V ZDA je izšel njen prevod (skupaj z Matthewom Rohrerjem) knjige Toneta Škrjanca Koža (Skin). Sodelovala je pri mednarodnem projektu pesnic Metropoetica.