Aleš Jelenko – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Aleš Jelenko o poslanih pesmih
»Pred koncem poletja bo konec sveta. Ostali bomo takšni, kakršni smo bili.« (iz pesmi Prihod poletja Muanisa Sinanovića)
***
Besedni ugrizi
Lomim se.
Koščki, ki so jaz,
padajo med zareze
med zarezami.
Krava
nima te sreče
Nje ni.
Ona obstaja
zgolj v nekih
paralelnih svetovih,
kjer sem se že rodil
zlomljen.
O, svet,
zakaj si?
Nimam ust,
da bi z njimi jedel.
Raje grizem.
Tudi krava grizlja
v tisti deželi.
Tam
so moja usta so zašita.
***
Premikam meje
mogočega,
da se končno dotaknem
tal.
Trda zemlja pod nogami
ni tako zelo samoumevna,
kot se zdi
na prvi pogled.
Krti rijejo pod nogami,
da bi zrahljali tisto,
kar se ne da zrahljati.
Mi samo čakamo.
In ne vemo, da čakamo.
Na trdo zemljo se uleže
moje telo. Moje telo,
všito v samoto.
Tudi ko smo mrtvi,
čakamo. Čakamo,
ker ne vemo,
da smo
mrtvi.
***
Beseda, ki jo (iz)govorim,
se vselej nekam zapiše.
Najpogosteje v kamen,
ki je dovolj hladen
in statičen,
da vzdrži
tolikšen naval.
Sosed
je topel
in mehak kot volna.
V njegove prsi
ni mogoče vtetovirati
mojih verzov.
Srce bi počilo.
Kamen
nima srca,
zato ga imam raje.
Njega ne.
Nje ne.
Danes
bom ugriznil
v kamen.
Zobje bodo počili.
Aleš Jelenko – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.