Drago Mislej Mef: Naših sanj vam pa ne damo, Idrija: Založba Bogataj, 2024
Drago Mislej Mef. Tukaj bi bilo najbolje postaviti piko. Ker je vse ostalo legenda. Mef je v glasbenem, literarnem, novinarskem, uredniškem in v človeškem smislu malodane mitološki kronolog in pripovedovalec zgodb, kakršnega bo tudi najbolj sofisticiran umetno inteligentni klepetalnik daljne prihodnosti težko presegel. Zgodb, ki jih kot veliki čuvar skoraj pozabljenih elementarnih človeških vrednot prenaša na vse, ki jih poslušamo in beremo. Ker se dotaknejo. Osebno, lokalno, globalno. Naših sanj vam pa ne damo je izbor časopisnih esejev ali uvodnikov iz izolskega tednika Mandrač in idrijskih Novic, napisanih med letoma 2016 in 2024. In vsaka nova zgodba se nas dotakne natančno tako, kot je to odmeril Mef.
Da je tednik Mandrač, časopis, s katerim dihajo ne le Izolčanke in Izolčani, temveč lep del Slovenije, zaživel, je odgovoren – kdo drug kot Mef. Naših sanj vam pa ne damo je Mefov osemletni javni dnevnik, dokument ljudi zaraščenih v čas, prostor in obstoj. Je večplastna zgodba utripa različnih skupnosti, ki se odvija v 121 serijah. Za zgoščen in pregleden vpogled v življenja protagonistov Mefovih uvodnikov je knjiga razdeljena na devet delov: Tovariši alli gospodje?, Vsi smo enaki, Levi so desni in desni so levi, Tako ne gre več naprej, Marsovci v vsako vas, Udbe ni več, Čigav je kdo, Kaj bo turizem brez turistov in Izola nikoli ne bo Ajdovščina. Vsak predstavlja delček pozornosti, v kateri zgode najdejo varno dramsko udobnost. Slednje nas, kot v napeti akcijski pustolovščini, peljejo od prve do zadnje besede, kot bi se dejalo: na mah.
Mefov jezik je tako izpiljen, da skozenj z lahkoto začutiš … zdaj Mefa, ki pronicljivo in razumno kritično postavlja prava novinarska vprašanja (iz katerih pogosto razberemo odgovor), zdaj socialno senzibilnega misleca, ki razpira globoke rane sodobne razgradnje, ali kot bi nekateri vplivni sodobniki trenutno raje naslavljali človeško bedo: transformacije skupnosti in posameznika v človeka četrte tehnološke (de)revolucije. Zdaj je glas razuma in častilec lepih umetnosti na Ljubljanski ulici v Izoli, zdaj je Mef v prvi osebi, ki se, ponižno in z veliko mero spoštovanja do sočloveka, obuje v čevlje tegob ranjenega jezdeca. Ta z dostojanstvom, brez kančka maščevalnosti in drugih neprijetnih prijemov, čeprav z besedami, ki režejo, kriči iz roba vidnega, slušnega, živega. Mefove puščice ne letijo kar tja v en dan. Vsaka zadene center. Pride do človeka, do skupnosti, kamor ima namen leteti.
Celotni literarni dokument Naših sanj vam pa ne damo je Mef okrasil z nenadkriljivim humorjem, ki včasih prav po gverilsko, z neposrednim uporom, če je treba, človeške elite ali tisti (nerazviti) del naše vrste, ki še potrebuje izkušnjo pohlepa, surovosti in uničenja postavi tja, kamor po vseh definicijah elementarnega humanizma elita sodi, med cicibane pripravnike za kasnejši vstop v svet odgovornih odraslih (čisto po Mefovo se lahko zapiše, da mnogi tehnokrati in avtokrati našega časa morda odrastejo šele v naslednjem življenju, če imajo srečo).
Ob Mefu,sta knjigo postavila na zemljevid dokumentov časa Maksimiljana Ipavec in Marjan Motoh.
Maksimiljana Ipavec, publicistka, avtorica, slikarka, urednica in nekdanja novinarka Primorskih novic ter ustanovna članica ŽPZ Kombinat, je Mefovim uvodnikom na pot napisala svojega, ki ga je zaključila z besedami;”… če bi v tem trenutku namesto knjige vaše oči gledale film ali televizijsko serijo, be se na ekranu izpisalo: ‘Približno 10 ur prej.’ Takrat za okni v prvem nadstropju benečanske hiše na robu izolskega mandrača minute lovijo sapo. Ekipa članke, kolumne in novice sestavlja v strani – 16 jih je vsak teden. Nekatere ob vonju po črnilu in nezgrešljivih piskih že lezejo iz digitalnih tiskarskih strojev, Mef pa takrat običajno piše uvodni članek …”.
Knjigo nadgrajujejo karikature slikarja, grafika, kiparja, karikaturista Marjana Motoha, ki je z Mefom in Madračem sodeloval skoraj četrt stoletja. Njegove karikature so bile objavljene v Motohovem kotu, ki so si ga bralke in bralci Madrača najprej ogledali. V knjigi delujejo še opazneje in dajejo celotnemu delu vrhunsko bralno izkušnjo. Marjan Moloh se je poslovil leta 2015.
Ob branju knjige “Naših sanj vam pa ne damo”, se – vsled časovni distanci – izrisuje Mefova “jasnovidnost”, ki je eno od najmočnejših sporočil “velike slike”. Med njegovimi opozorili, kakšne so lahko posledice neodgovornih dejanj tistih, ki s pozicije moči, na eni strani povzdigujejo potrošnike vseh segmentov (dokler imate denar in plačujete davke vas bomo ožemali), po drugi strani pridigajo “nepotrošnikom” (vsem ostalim, ki niso del centralnega potrošniškega sistema – najranljivejšim, neizkušenim, pozabljenim, ostarelim, bolnim, drugačnim), so nekatera, žal, postala del našega vsakdana.
V dveh uvodnikih: Kaj bi z originalom, če imamo kopijo iz avgusta leta 2018 in Sanj pa vam ne damo iz decembra 2017, je zapisal; “… da smo postali svet, v katerem ni treba nič vedeti o tem, kaj in kako deluje. Ali nove generacije zanima kako sploh lahko deluje avtomobilski motor ali inteligentni telefon? Ne. Pomembno je, da dela, vse ostalo je odveč. In tako bo počasi iz šol izginila poštevanka, kot je izginila latinščina, s televizije bodo izginile resne informativne oddaje, ker nimajo dovolj ogledov, radijske postaje bodo postale predvajalniki glasbe, časopisi pa prinašanje trgovskih kuponov s popusti v vsak naš dom.” in ” Trgovske pike in točke služijo, da trgovci vedo, kaj nam morajo ponuditi, različne kartice ugodnosti imajo isto funkcijo, programe radijskih in televizijskih postaj menda oblikujejo z obdelovanjem nekakšnih anket, a brez naše vednosti. Planet zemlja se spreminja v stroj, kjer vse, kar nas je naredilo ljudi, emocije, znanje in tradicija, nimajo več nobene moralne vrednosti.”
Drago Mislej Mef je ustvarjalec, ki ga bodo računalniški algoritmi težko kopirali. Je človeška inteligenca, pisatelj, ki ga radi beremo točno zato, ker govori neposredno. Brez narkoze, če je potrebno. Mef je tradicija, ki je z nami že tričetrt stoletja! In to je potrdil tudi v Naših sanj vam pa ne damo.
Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.
