*
Enkrat se stvari tako nastopnjujejo,
nastopničijo,
da se upor zelo naravno namesti
sočasno po vseh kotih,
na pot stopa počasi, a odločno;
prej je bil ves šibak in plašen
in negotov, sedaj
v visokih planinskih čevljih
hodi vzravnano,
njegov pogled gotov.
Trajalo je: čakal je,
ves čas nekje v senci,
a blizu. Dokler mu končno ni vseeno,
kaj, kdo, zakaj vsa dolga leta
nežno goji le svoj ego.
On je tu,
na vrhu stopnic, razume,
kako se je do tu povzpel,
ni ne besen ne vesel.
Ne potrebuje ne pozdrava
ne priprav in ne odprav,
niti čakanja ali jokanja.
Njegov nastop je,
- ko vdihneš sapo in se obuješ–
brez dvomov, pričakovanj in zdrav.
Nekatere
babice
držijo vrvice
potomcev
sedanjcev
prednikov
vrvice
navijajo
v pisane klobke
in jih pestujejo
v naročju
za vse te
sedanjce
potomce
prednike.
Nekatere
*
Katera nit te veže,
katera čebela hrani,
katera voda napaja,
katera sestra brani?
Nobena nit,
nobena zlata čebela,
noben izvir,
nobena sestrska roka.
Le roka tvojega otroka.
