Vsi smo krivi. A kdo naj nas obsodi?
Vsi smo že podali svojo izjavo,
vsi smo že drug drugega zaslišali,
končajmo, bratje krivci, preiskavo.
Oslepljeni Polifemi smo,
maščevalno krivca zasledujemo
in drug drugemu se posmehujemo
z njih kratko pametjo: NIHČE!
In modri Odisej je res NIHČE.
S to psovko šel je, kot berač na zimo,
sam in plah, prodajat se v tujino.
Brez strahu vrnimo se v votlino.
In brez upanja. Le vhod pustimo
odprt. Zaradi zraka.
CIRIL ZLOBEC (1925-2018)
Družini Zlobec se najlepše zahvaljujemo za dovoljenje za objavo soneta.
