Stojim na ulici
s svojim kavbojskim klobukom.
Gledam imperij, kako propada do dna.
Ni vreče na tem svetu,
ki vso neumnost bi shranila.
To ni revolucija,
to je napredek pod prisilo,
stari Goebbels to dobro pozna.
Delo te osvobaja
in nikar ne misli veliko,
dolar te rad ima.
Veselje je, ko vržeš bombo,
pinjata na zabavi vojnega dobičkarja,
pesniki v uradu za politično korektnost
pišejo čestitko, ki ti zaigra.
Ne rabimo inteligence,
kar človek potrebuje,
vsak računalnik proizvesti zna.
Ukrivljen hrbet, močno roko
in spanec brez sna,
to je tvoj doprinos,
to je tvoja sreča tega sveta.
https://lukagluvic.bandcamp.com/track/gledam-padec-nekega-imperija
