Heretiki smo grešni in krenili
z izhojene smo ceste, ki po njej
vodili ste, pismarji, farizeji,
uklenjene na duhu nas doslej.
Otresli smo verige vaše sužnje.
Nič več ne prašamo vas: kam in kod?
Samí si iščemo smeri in smotra,
svobodni hodimo zdaj svojo pot.
Samí popenjamo se na višave,
kjer naš leskeče se visoki vzor;
po strmcu trdem, stezi skaloviti
k resnice solncu romamo navzgor.
A vaša cesta — zágata je temna,
kjer zajde duh človeški sred nočí
in kjer umrje vsaka živa misel …
Ne, vaši stari poti cilja ni!
Izbrali smo si svojo novo vero
in svojega mi molimo bogá,
bogá svobode, luči in resnice,
in nosimo s seboj ga v dnu srcá.
Heretiki smo smeli, krivoverci,
in kužna vam pismarjem smo pošast …
Preklínjajte nas, kámnajte, moríte!
Vaš srd in črt je nam največja čast.
Naprej, heretiki svetá vi slavni,
vi geniji uporni vseh vekóv!
Tovariši ste naši in soborci.
Vi vsi hodili pot ste svoj, pot nov.
Apostoli ste vsi svobodne misli,
svetlobe ste glasniki z nami vred;
sobratom kazali ste pot iz robstva —
in »krivoverce« vas psoval je svet.
Heretiki pogumni smo.
Za nami ne hodi strahopetec naj nikar!
Naš pot je borba, žrtva, mučeništvo
in vodi skoz nevihto in vihar.
