Skip to main content
Boris A. Novak  – Eva Marija Miklič – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
    

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

[wpdevart_like_box profile_id=”1713655648695929″ animation_efect=”flip” show_border=”show” border_color=”#ff0000″ stream=”hide” connections=”hide” width=”300″ height=”130″ header=”big” cover_photo=”show” locale=”en_US”]

Eva Marija Miklič (1942-2020).

Eva Marija Miklič, gospa Oli, je bila duša PEN kluba. Z možem Marjanom Mikličem sta nekaj desetletij vodila restavracijo v Pisateljski hiši, znano tudi kot “Pri Mikiju”. Po moževi smrti pa je v zadnjih desetih letih restavracijo vodila skupaj s sorodnikom Andrejem. Boris A. Novak se ji je v epu Vrata nepovrata poklonil z verzi, ki jih objavljamo v njen spomin.

***

VERZI O GOSPE OLI IZZA VRAT NEPOVRATA

Vrata Nepovrata
epos

Prva knjiga: Zemljevidi domotožja

Drugi zvezek:
Zgodovinski atlas zapuščenih domovanj

Dvaindvajseti spev: LOKALI

4

Pogosto smo tako sedeli in se smejali. Na glas.
Berta, Barbara & Boris. BB&B. Za okroglo mizo v PEN-u
alias Pri Mikliču alias Pri Mikiju.

Smejali smo se še dolgo potem, ko je napočil čas
in je gospa Oli prižgala starinski radio, naravnan
na nemško postajo, od koder je zaškripal daljni glas

                                             Es ist zwei Uhr

in slavnostno razglasila:
                                             Spoštovani gosti, mi imamo konec.

Do solz smo se smejali! Ta zlati smeh odmeva v plamenu
besed, ki včasih zažari iz mraka in tišine. Zvonek
Barbarin smeh in lesketav smehljaj v Bertinih očeh!

… žerjavica spomina, ki rešuje pred pogoltnostjo pozabe …
Berte ni več. In Barbare ni več. Celo večnega Mikija ni več.
Le gospa Oli še prinaša krožnike in steklenice.

Es ist zwei Uhr … Čas – Berta, Barbara – za smeh! In zgodbo. Molčeč
sem z njo živel vsa dolga leta. Ni stvari bolj čudne od resnice.
In vama dvema, ki z žarečim smehom gresta

po žerjavici spomina in se vama v očeh leskečejo kresnice,
kresnice skrivanih solzá, bom zaupal svojo skrito solzo,
da se bomo – kot nekoč – do solz smejali.

O mojih dveh nesojenih judovskih nevestah …

(…)

Es ist schon drei Uhr,

prekine mojo ljubezensko pripoved gospa Oli …
Po hipu molka, ki se bliskovito daljša z leti,
uzrem žerjavico v vajinih očeh. In vem, da nikoli,

hej, Berta, hej, Barbara, ne bomo nehali tako sedeti
in si nazdravljati
                                in se smejati,
                                                         in se smejati
                                                                                 s solzámi v očeh! …

Poezija drugih avtorjev in avtoric

Boris A. Novak  – Eva Marija Miklič – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.