Sara Špelec – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
[wpdevart_like_box profile_id=”1713655648695929″ animation_efect=”flip” show_border=”show” border_color=”#ff0000″ stream=”hide” connections=”hide” width=”300″ height=”130″ header=”big” cover_photo=”show” locale=”en_US”]
Sara Špelec o poslanih pesmih
Prva pesem je nastala z mislijo na muzej Anne Frank, kjer sem jedla najgrenkejšo torto v življenju in se znašla na pogorišču intimne in kolektivne slabe vesti. Pesem Giljotina po eni strani tematizira slednjo, po drugi pa izraža prepričanje, da so predmeti ne samo očividci in pričevalci časa, temveč zanimiva in včasih presunljivo lepa bitja, ki jih je človek zlorabil in jih po svoji podobi spremenil v zveri ali celo eksekutorje.
***
Torta
Odkar sem jo za-
bodel v biskvitno
srce in se
prepojil z njeno
marmeladno
krvjo,
nisem več
sam svoj. Spet in
spet sanjam
tisto
(kristalno) noč,
ko so
predme
položili njeno
medeno telo s
smetanovimi
lici,
robidovimi očmi
in marcipanovim
popkom … jaz
pa sem jo
kot
žgalno daritev
raz-
kosal, ne-
usmiljeno
nabodel na
kol
in jo
kot pečat odtisnil
na svoje
nebo.
***
Giljotina
Na
pravo-
kotnem
telesu
je še
zmeraj
odtis
vratu,
ki mi ga je v pričakovanju
večne svetlobe za hip za-
rila v mračno nožnico;
privezali so naju s pop-
kovino, da sem v lesenem
drobovju začutila utrip
strtega srca
in
zbadanje osivelih, v
trnovo krono
spletenih
las. Tako
neznosno je
bolelo, da
sem
stisnila ostre
čekane in
iztegnila
mogočni jezik,
ki se je
kot sveti
gral
zalesketal v
opoldanskem
soncu … potem pa
(brez krika)
rodila mrtvo
kraljico.
Poezija drugih avtorjev in avtoric
VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:
[wpdevart_like_box profile_id=”1713655648695929″ animation_efect=”none” show_border=”show” border_color=”#ff0000″ stream=”show” connections=”hide” width=”40000″ height=”650″ header=”big” cover_photo=”show” locale=”en_US”]
