zdaj so vsi žarometi slike tapkanja, kapljanja
nečesa živega ki se preteka v tebi
kar vrvra ven v usta ribe v telo jezera
da se naposled lahko sme v sen
Kako izgoreti … in vzeti življenje v svoje roke bi lahko bila pomembna in emancipatorna knjiga. A ni. Kajti avtor v svojem razmišljanju ne premore nikakršne družbene kritike, ne spopada se s sistemom.
Svoji senzibilnosti ustrezno kašlja Bertram glasno, kadar je glasba tiha, in blažje, ko postane muziciranje glasnejše. Njegov nevšečni organ tako vstopa z orkestrom v nekakšen disharmoničen kontrapunkt.
