Josip Osti o haikujih iz nastajajoče zbirke
Za objavo haiku pesmi iz rokopisa knjige Panova piščal sem se odločil preprosto zato, ker sem prejel (in sprejel) vabilo takrat, ko sem ga urejal. Sicer sem v njih, kot v svoji poeziji nasploh. spregovoril predvsem o življenju in smrti. Tako kot o tem, sem prepričan, čivkajo vrabci in pojejo drugi ptiči, šumijo drevesa… Kakšna bo knjiga bodo presojali tisti, ki jo bodo, ko izide, prebrali.
***
Danes je sonce
v krošnji brez listja
en ogromen kaki.
***
Postavljen v vrt
sem učenec rož in ptic.
Mirno čakam smrt.
***
Že slišim veter,
ki igra na piščali
iz moje kosti.
***
Vsaka moja
pesem o smrti hvali
večno življenje.
***
Poljubljala sva
se povsod, potem tudi
v pismih ne več.
***
Prebudim se in
slišim: dihaš ob meni.
Prižgem luč – te ni!
***
Sonce v krošnji
kakija – greje svoje
sončne otroke.
