Poslednje pisateljeve zgodbe nadaljujejo samosvojo poetiko, ki zaznamuje celoten Sosičev opus. Tople lirične impresije, brbotajoče med okruškastim spominom na eni strani in tesnobo vzbujajočo resničnostjo polpreteklega časa na drugi, ki občutljivega posameznika, tihotno pesniško dušo, pritiskajo v mejna stanja duha.
Pesnice so čez patriarhalno kulturo tako ali drugače naredile križ, izstopile iz sveta utopičnih pričakovanj enkopravnosti in pokazale, da erekcija ni stvar spola, temveč da je povezana z družbeno močjo, ki je v osnovi samodestruktivna.
Maistrove pesmi so polne pustolovščine, poguma in predrznosti, manj sentimentalne in zamegljene od marsikatere pesmi, ki nastane danes, zato pa toliko bolj pristno srčne. Literarnazgodovina bi njegovo delo morala bolje ovrednotiti.
Trudimo se živeti tako, kot smo prej, a pisatelji zdaj pišejo o vojni, pevci pojejo o vojni, in tudi slikarji slikajo vojno.
Tako kot je za “strupene” rastline značilno, da lahko povzročajo halucinacije pa tudi zdravijo, če se jih kozumira v majhnih količinah, tako je tudi za poezijo Radharani Pernarčič priporočljivo, da se jo bere po majhnih dozah oz. odlomkih.
Sanjal sem o tem, da bi se vrnil domov, ja, domov, tu v mojem novem domu, Ljubljani, in ta šarmantna gospa je čakala name, sedela je med dvema svečama na mizi kot lahek oblak, nosila je belo obleko, ki je razkrivala rame, in čevlje z visokimi petami kot pesnikovo pero
Knjiga o ohranjanju identitete, (ne)pripadnosti, tujstvu, bolečini, izgubah, predvsem pa notranjih vzgibih, ki osmišljajo življenje tudi takrat, ko se zdi, da je smisel nedosegljiv.
Zdaj je bilo vprašanje le, koliko kumaric je v konzervi in koliko jih bo dobil vsak od njih.
Že zgodaj sta bila v meni dva »nareka«: da moram ostati kar najbolj normalen, domač v svojem okolju – s tržaškimi Italijani vred. In po drugi strani zajemati iz primorske literarne zapuščine, pa ne tiste rodoljubne, pač pa iz kosovelovske biološke angažiranosti.
V delu Materinska knjižica, ki tako formalno kot vsebinsko nosi primesi poezije, na izjemno subtilen, neposreden in pronicljiv način problematizira doživljanje mlade, neimenovane ženske po spontanem splavu, ki se ji je zgodil v devetem tednu nosečnosti.
Nad žitnim klasjem
bi polebdela
prhnila proti nebu
v zadržane krike
in se stisnila
v modriš
Tako ali drugače ukoreninjene v ljubljanskih gozdovih in skozi ljubljanska drevesa nas bodo otožno mirili in blažili sočasnost spomini, medtem ko bodo motorke rohnele še naprej in nam bodo politični in politizirani človeški zombiji vse bolj brezsramno lagali.
Aleatorični materializem poznega Althusserja, glavni vir Mendiževčevih izvajanj, je poskus avtentičnega materialističnega mišljenja, ki precizno sledi skorajda povsod prisotni splošni idealizaciji in humanizaciji ter pozorno prebira nujnosti ideologije, filtrirajoče dioptrije, s katerim si legitimiramo naše pragmatičnosti.
Zgodbe ločijo velike razlike v kakovosti: veščine in psihološka pronicljivost, ki zasijejo v nekaterih, v drugih zgodbah poniknejo.
O Trigerju večinoma pišejo kot o romanu o serijskem morilcu, a meni se zdi, da je tema ženske, ki jih serijski morilci res, poudarjam, res zanimajo, enako, če ne celo bolj pomembna
