/ 

Ko mislim

Vid Sagadin – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

   

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

  

 

Vid Sagadin Žigon o poslani pesmi

Ta pesem govori o tem, da misel ni samo pomembnejša od besede, ampak je tisto dejanje, ki kreira kozmos posameznika. Pred besedo je bila misel in preden se je ta izgovorila, so morala miniti tisočletja.

  

***

  

Ko mislim

   

Ko mislim, izražam sebe.
Se poustvarjam v mislih.
Iz mene kot iz kokona
prihaja novi človek najprej
skozi mojo misel o njem.

Ko mislim, trpim, kot bi se
rojeval skozi misli, kot pravo
rojstvo, ki spočenja nevidno.
Pa vendar bolj bistveno od
vidnega, ker ne razpade tako
kot vidno telo na atome lastne
bleščeče iluzije, ampak traja,
kakor vse, kar se ne giblje,
v duši tistega, ki se motri.

Takole upognjen v maternici
časa se morda ne bom nikoli
rodil, ne da bi vsaj za bežen hip
pomislil na to, da končno rojevam
sebe iz svoje božanske misli o sebi.

Sem te razočaral, si pomislil, in
ali je že prepozno za novo misel
o naju, misel, ki naju znova poveže,
kot nasedlo ladjo z brega časa
spravi nazaj v morje življenja.

Toda ta misel je mrtva, nema,
ne vžge kot premočen motor,
še obhajava je ne kot nekoč,
ampak jo raje pustiva,
da izgine brez sledi, o mrtvih
vse dobro, rečeva, zazrta vsak
v svojo smer, z novo mislijo
brez tebe ali mene v očeh.

Najprej ni bila beseda, ampak
misel o njej, ki jo hrani vsaka,
živa ali neživa stvar, in preden
bi se ta končno izgovorila,
so morala miniti tisočletja.

Pa vendar te imam ves čas
v mislih, o Vesolje moji misli,
ki me rekreiraš iz trenutka
v trenutek takšnega, kot sem.

Končno sem lahko neviden
za samega sebe, večji od sebe,
na sotočju dveh rek, življenja
in smrti, ki se zlivata v morje
zavedanja svoje biti, pomisli
za hip, da bi lahko to počela
v dvoje, ampak raje pozabi,
odmisli in pojdi po poti naprej.

Misliti je biti soočen z lastno
svetlobo in temo, na robu noči,
ko se dan vsak dan prebuja,
napolnjen s tvojo mislijo o njem.

In odhaja v lastno smrt kot
stanje brez misli, ko je enkrat,
dokončno ne več rojen ne
potrebuješ več, ker veš, da si.

    

    

  

Poezija drugih avtorjev in avtoric

   

Vid Sagadin – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

drugi prispevki tega avtorja / te avtorice

Vid Sagadin Žigon
O avtorju
Vid Sagadinm Žigon, rojen 1972 v Celju, pesnik, literarni kritik, prevajalec, novinar, lektor. Študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Objavljal v literarnih revijah Literatura, Dialogi, Nova revija, Apokalipsa, Poetikon in na radiu ter v dnevnikih Slovenec, Večer in Dnevnik, s katerim je osem let sodeloval tudi kot lektor in novinar. Prevajal avtorje, kot so Simone Weil, Arthur C. Danto, Žarko Paić, pripravil ciklus oddaj o literarni interpretaciji na 3. programu Ars Radia Slovenija. Leta 2010 je izšel njegov pesniški prvenec Drevored, leta 2015 njegova druga zbirka Špilunga, lani (leta 2017) pa je objavil dvojezično (slovensko-srbsko) pesniško knjigo Metamorfoze, ki jo je v srbščino prevedla odlična srbska pesnica Ana Ristović. Pred izidom je njegova četrta pesniška zbirka Samospevi meduzinih kač. Živi in dela v Notranjih Goricah pri Ljubljani.