Vid Karlovšek – pesmomat – izbrane pesmi

   

balada o črnem vesolju

   

črno črno vse je črno

črne so ceste
črne so reke
črna so mesta
črni so ljudje
in njihovi dežniki
črno je jutro
črn večer
črn veter
črne so hiše
črne so mravlje
ki živijo v njih
črno je mleko
ki ga pije črn otrok
iz črnih prsi črne matere
črni so prsti
ki grebejo po črni prsti
črna je goveja župca
ki jo srka črna gospoda
s črnimi žlicami
ob črnih nedeljah
črn je Bog
črn in ubog
črne so dežne kaplje
ki zdrizasto kapljajo
s črnega neba
črno je sonce
črno kot ogromno ognjeno
oglje
črni so njegovi žarki
ki sijejo skozi črna okna
črnih hiš
v črne obraze
črnih državljanov
in njihovih črnih mačk
ki tekajo čez črno cesto
črna je mesečina
črna so drevesa
ki stegujejo svoje črne veje
visoko visoko
k črnemu črnemu nebu
črna so dejanja
črne so besede
črni so stiski rok
črn je viski
ki teče kot črna reka
v črna grla
črnih mož
črna so gledališča
črne kavarne
črna plesišča
črne so vrste
črne krste
in črni so tlakovci
po katerih stopajo
čvrsti črni čevlji
črno je črnilo
s katerim pišem ljubke pesmi
črna je ljubezen
črno je srce
črno črno čisto črno

črno črno vse je črno

le med verzi je drobna plast belega

  

*** 

   

Dežnikarji

       
Poezija za odrasle
slovenščina
obožujem ljudi
obožujem ljudi ki
ko dežuje
ne uporabljajo dežnikov
nekaj tako zelo
očarljivega
je na njih

ne uporabljajo dežnikov
ko dežuje
takrat ko dežuje
takrat ne obožujem ljudi
ne obožujem ljudi
dežnikov dežnikarjev

narod uporablja dežnike
da ne bi bil moker kot cucek
ko vsi pljuvajo po njem

It’s raining cats and dogs.

sladkor se v sluz spreminja
počasi počasi
šala postaja neslana
kličem na pomoč
zadirčno se zadiram na mimoidoče
ki odtujeno odzdravljajo tjavendan
kdo bi si mislil
pozdravljen, dragi vremenar!
kaj je novega pri tebi?
nič posebnega
nič posebnega?
pravzaprav nič
samo nič
(0 = ∞)
en velik neskončen nič
samo še vedno
dežuje
dežuje kot prasica

   

   

Preostali prispevki in literatura na portalu Vrabec Anarhist