/ 

O mariborskem predizboru za državni izbor v slamanju

Tonja Jelen – Slam Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
   

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Vabilo na mariborski predfinalni izbor v slam poeziji.
Zmagovalka April Veselko.

Image

Zvočno gnezdo – April Veselko: Venere

video

Drugouvrščeni Matic Ačko.
  

V soboto, 26. 9. 2020, je v mariborskem Vetrinjskem dvoru potekal predzadnji predfinalni izbor v slam poeziji. Ti so že potekali na Ptuju, Kamniku in Kranju, kjer so si mesto za finale pridobili Alen Harb, Klavdija Volf, Klemen Sušnik, Ivan Kovač, Hana B. Kokot in Gal Grobovšek.

Slamovska poezija v Mariboru je svojo letošnjo, sicer peto, sezono ponovno sklenila s predizborom za državno prvenstvo. V okviru rednih mesečnih dogodkov, ki jih je mariborska slamovska scena poimenovala Ožuljeni jezik, so Pesniško društvo Slam zverine v sodelovanju z MKC Mariborom – MKC Črko in Bando ferdamano tokratno prireditev poimenovali v Püta, hej. Vse skupaj je bilo predvsem vizualno povezano z jesensko dejavnostjo, in to je trgatvijo. Sam večer pa je vsebinsko ponudil tri pomembne točke, ki so sklenile letošnjo sezono in pokazale, da je njihovo prvo petletno delovanje razgibano in profesionalno. Trije sestavni deli večera so bili torej slamovska poezija, razglasitev rezultatov natečaja Kisla rima in premiera pesniškega videospota.

Performativni-literarni večer je bil osrednji dogodek, in sicer tekmovanje v slamanju. Tekmovanje je najprej odprl Alen Harb, ki je že osvojil naslov finalista na ptujskem predizboru. Vedno zabavna moderatorka slamovskih dogodkov Mojca Frim je nato v dveh tekmovalnih krogih napovedala prijavljene Tomaža Lovrenka, Reneja Volkerja, April Veselko, Metko Zadravec, Toma Vebra in Matica Ačka. Kot zahtevajo navodila, je vsak od nastopajočih predstavil po dve avtorski pesmi, s katerima je predvsem z glasom in samo interpretacijo poskušal čim boljše nastopiti. Pri tem pa niso dovoljeni nikakršni rekviziti, kostumi in oprema, ki bi lahko omogočala boljšo izvedbo oziroma sam slamovski nastop. Tako je ta odvisen predvsem od interpretacije in giba telesa na odru, gledano s stališča performativnega dela. Z vidika poezije pa je veliko odvisno od tega, koliko je besedilo pesmi močno in kako nagovori občinstvo; zgodilo se je, da je eden od slamerjev vključil tudi občinstvo. Slamovski nastopi so bili različni, med njimi je bilo najti kvalitetne pesmi in posamezne nastope, s katerimi so še posebej dobro izkoristili večji prazni prostor (upoštevajoč priporočila NIJZ) in gibe lastnega telesa. Med tekmovalci_kami pa se najdejo tudi raper in raperka. Sama vsebina pesmi je bila tako družbenokritična, ki je predvsem obravnavala aktualno stanje, kot osebnoizpovedna.

Med tekmovalnim delom, ki je vseboval dva kroga, je bila posebna otvoritev strani na kanalu You tube – na katerem bodo od sobote zvečer predvajali videospote poezije člana_ic oziroma pesnika_ic Slam zverin – z videoposnetkom pesmi Krasta, pesnice in slamerke Petre Kokol. Gre za nov projekt, ki ga je začelo prej omenjeno pesniško društvo, s katerim želijo nadgraditi svoje delo. Pri tem ne gre za posnetke njihovih nastopov, ampak za videospote poezije. Prvega predvajanega si lahko ogledate tudi na koncu prispevka.

Še pred razglasitvijo dveh najboljših je potekala razglasitev natečaja Kisla rima, ki s premišljenim konceptom konstruktivno razloži slabe reklame. Gre za analizo besedil, pri čemer pa so v ospredju slovenske reklame in nekatere prevedene. Natečaj je potekal drugo leto zapored. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Matic Ačko, Petra Kokol in Klavdija Volf, je med prispelimi predloženimi kislimi rimami izbrala eno od trenutnih reklam tujega trgovca. Našla jo je Metka Zadravec, ki je tudi prejela časten, prenosljiv pokal, ki ga je lansko leto kot prvi prejel Marko Kolarič. Izbrano podjetje, ki ima najslabše spisane reklame že nekaj let zapored, pa je postalo prav tako eno od trgovskih podjetij. Kisla rima je zagotovo eden od pomembnih projektov, ki lahko z opozarjanjem izboljša oglaševanje, saj potrošniki_ce niso le hitro zadovoljivi_e uporabniki_ce, ki ne bi kritično ovrednotili_e oglaševanja.

In kako je bilo popolnoma na koncu s končnim izračunom točk, ki so jih podeljevali v dveh krogih? Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Marja Guček, direktorica MKC Maribor, pesnik, vitez poezije in prevajalec Željko Perović, pesnik, kritik in vitez poezije Denis Škofič, pesnica in kritičarka Tonja Jelen in Eva Žunec je izbrala April Veselko in Matica Ačka. Oba sta si zagotovila mesti za nastop na državnem prvenstvu v slamovski poeziji. Po razglasitvi pa je potekal še zadnji krog, saj so uradno tekmovanja sestavljena iz treh tekmovalnih nizov. A. Veselko in M. Ačko sta predtavila vsak svojo pesem, pri čemer pa so najboljšo_ega izbrali obiskovalci_ke z najbolj intenzivnim ploskanjem. Občinstvo je z aplavzom določilo, da je najboljša slamerka oziroma zmagovalka Püte, hej (navsezadnje pa meseca septembra) postala April Veselko. Kot je v navadi, je kot zmagovalka prejela zabavno darilo, in to je bila tokrat vrečka presenečenja.

Zadnji predizbor bo potekal v Ljubljani, finale, ki ga organizira slovenska slamovska zveza SiSlam pa v soboto, 24. 10. 2020, na Ptuju. Tokratni dogodek je več kot prepričljivo dokazal, da je slamovska poezija eden izmed pomembnejših načinov izražanja in nastopanja lastne poezije. Z dodatnima predstavljenima projektoma pa so organizatorji, med katerimi ima veliko zaslug Nina Medved, ki je slamovsko poezijo tudi najbolj realizirala, poskrbeli, da so taki načini dodatna težnja k širjenju umetnosti in h kritičnemu mišljenju.

Videospot pesnice in slamerke Petre Kokol.
Matic Ačko, April Veselko in Mojca Frim.
April Veselko in Nina Medved.
Klavidja Volf in Matic Ačko.
Nina Medved in Klavdija Volf.
Metka Zadravec, nagrajenka natečaja Kisla rima.

   

Preostali prispevki in literatura na portalu 

  

Tonja Jelen – Slam Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
   

   

Tonja Jelen
O avtorju
Tonja Jelen (r. 1988) je pesnica, literarna urednica, kritičarka. Soureja spletno stran arslitera. Pesmi objavlja v različnih literarnih revijah in je avtorica pesniškega prvenca Pobalinka (Založba Litera, 2016).