Tonja Jelen – pesmomat – izbrane pesmi

iiii
Champ litteraire
Obdelujem črke.
Na papirnato zemljo luščim besede. Sklonjena
in zazrta v polje, ki se vse bolj polni.
Po vsaki deževni dobi zavre.
Delo jemljem resno. Odložim prvotno,
da se oprimem nečesa tako neoprijemljivega. Krhkega,
a le navidezno.
V tem razmerju bom vedno v pomladi.
Skušam prerasti v več.
Se zavezati. Zapisati.
A še me čaka. Nenehno.
Rahljanje, gojenje, odvzemanje, dodajanje.
In veliko zalivanja.
Hranim se.
Predelano stisnem iz sebe.
Da lahko vzklijem v podobo.
Da vzgojim vsaj eno dobro misel.
In da raste, se zareže v papir, ohrani v tablicah.
In se zraven zavedam, da sem
skromna beračica besed,
paberkovalka,
zavezana h genezi,
k postopkom pridelovanja, v nenehnih procesih,
v razgaljanju kodov, v labirintih habitusa.

   

*** 

  

Zmes

    

včasih rabiš
samo
delec
da ga opazuješ
da ga počasi
a vztrajno
dan za dnem
ljubkuješ
to ni samo reč
človek
žival
to je nekaj
kot barka
ki jo rešiš
/a ona ves čas pazi nate/
skupaj z vsem
kar je kar hočeš
vzeti s sabo
ko te tone
ko te ne pusti
iti naprej
to je to
kar sije da pusti
da ugaša tema

   

*** 

   

O ustvarjanju toplote

   

Nabrano posušeno dračje,
vžigalna kocka,
polena,
vmes vžigalnik
in človek je ujet
med naravo
in umetno
ustvarjanje toplote.
Reci ogenj
in tebi bo toplo.
Zakuriti
v peči
sesekan les
ima svojo lepoto.
Ti že več let
razmišljaš,
kako
napisati pesem o prižigu
lesa,
da te objame občutek,
da usvojiš tehniko.
Ni enostavna ta veščina,
res ne, večkrat ugasne,
tudi sekanje,
spravilo,
vse ima svoj čar
pa odstranjevanje
smole,
iglic,
lepijo,
režejo,
sprimejo
prste
in zdaj je vsedno bolj
prijetno,
nastaja pesem,
skuhaš rojbos
in vse se razporedi
v prave odtenke.

  

 

Preostali prispevki in literatura na portalu Vrabec Anarhist