/ 

Zgoščenost v karameli poezije, ki (lahko) teče vnaprej

   

Karamelo vsakodnevnega gostiš v lepoto, antologija gimnazijske lirike 2000−2018 ob 30. letnici literarne delavnice II. gimnazije Maribor, uredila Nina Medved, 2019

 

S srednješolsko poezijo je vedno tako – nikdar točno ne vemo, kdo vse piše, prav tako tudi ne moremo napovedati, čigava poezija bo nastajala in se razvijala tudi v prihodnje. A dejstvo je, da je tisti čas literarnega ustvarjanja pomemben za vsakogar, prav tako lahko preko poezije opazimo tudi različne odzive mladih na okolje oziroma čas, v katerem živimo. Lahko je tudi opaziti nadaljnji literarni razvoj posameznika, posameznice kot tudi zanimanje, kritiko, ki jo avtor, avtorica vnese v kasnejše literarno, filozofsko delo. Dijaški literarni zborniki in glasila, ki izhajajo vsako šolsko leto, pričajo o različnih mladih glasovih, ki svoj estetski in jezikovni slog že več kot usvojijo in ne gre le za delavničarske poizkuse pisanja poezije. Obravnavana antologija, ki ima pomenljiv naslov iz pesmi Nov pesnice Barbare Jurša, Karamelo vsakodnevnega gostiš v lepoto pa v bistvu pokaže skupni znak izbrane poezije, hkrati pa zaokrožuje skupno obdobje številnih mladih, ki so obiskovali literarno delavnico pri pesnici in mentorici Danici Križanič Müller na Drugi gimnaziji Maribor.

Antologija gimnazijske literature je izšla zaradi zaključka pomembnega literarnega obdobja na II. gimnaziji Maribor, ki ga je torej trideset let snovala in krojila – sama zapiše, da sicer ne načrtno − Danica Križanič Müller, ki je z literarnim krožkom na omenjeni srednji šoli pričela leta 1989, zato ker je tam začela poučevati slovenski jezik. Sedaj je ta naloga, mentorstvo, zaupana prevajalki, slamovki (sicer tudi prvi zmagovalki državnega prvenstva v slamovski poeziji) in pesnici mlajše generacije Nini Medved, hkrati pa tudi nekdanji udeleženki teh delavnic, ki je zbornik tudi zbrala in uredila. Antologija zajema dvajsetletno literarno bero kljub temu, da so delavnice potekale tri desetletja, in tako predstavlja drugi, nadaljevalni del, saj je prvi del izšel po prvem desetletju delovanja krožka z naslovom Razgaljena pesem, s podnaslovom antologija gimnazijske lirike 1989–1999 in jo je uredila D. K. Müller.

V danem primeru antologije lahko vidimo, da so v njej imena, ki so danes del slovenskega literarnega sistema – v literarnem ustvarjanju na različnih ravninah – v pesnjenju, esejistiki, prozi, literarnih performansih, urednikovanju, prevajanju in literarnih kritikah − ali so dejavni na filozofskem ali novinarskem področju. Skratka antologija prikazuje kontinuiran lok, ki je ustvaril krog literatov, o katerem lahko podamo sugestivno oznako – literarna šola Danice Križanič Müller – domačnost izraza je namerna, saj je tudi v spremnih besedah začutiti izjemno naklonjenost in prijateljski pristop, ki se je verjetno vzpostavil tekom obiskovanja literarnih delavnic, večkrat se izpostavlja, da so to bili petkovi pozni popoldnevi.

Antologija je zasnovana pregledno in izčrpno – poleg izbrane poezije iz literarnih zbornikov zadnjih dvajset let (2000−2019; letošnje leto je namerno izpuščeno) in spremnih besed najdemo tudi kataloški pregled celotnega literarnega dogajanja; naslovnice zbornikov in njihovih oblikovalk, oblikovalcev, književnih prvencev in poglavje, ki vsebuje seznam oziroma poglavje Avtorice in avtorji, ki so objavljali v literarnih zbornikih (1991−2018), v katerem so navedeni vsi, ki so v vseh teh tridesetih letih objavili svoje literarne prispevke. Med njimi je na seznamu najti tudi danes že uveljavljena imena (tako v uredniškem kot ustvarjalnem smislu)  − Andreja Hočevarja, Jelko Ciglenečki, Tanjo Petrič, Tomaža Grušovnika, Natašo Kramberger  − in obetajoča imena − Barbaro Jurša, Nino Medved, Ano Svetel, Jureta Kapuna in Vesno Liponik  − ter imena, ki spadajo v tretji krog, saj s slam poezijo ali literarnimi objavami vzpostavljajo najmlajšo generacijo pesniške scene, to so Petra Kokol, Matic Ačko, Janina Ulbl, Sarah Marn Ženko, Dominik Milotić, Jernej Imperl in Lea Diana Dajčman. Prodorna poezija, ki jo ponudi antologija, pa je tudi med tistima, ki danes ne objavljata več – to sta Sara Topolovec in Bojana Jovičević.

Celotna knjiga predstavlja zaokroženo pregled zgodovinskega dela in literarnega dela, ki vsebuje precizno izbrane pesmi avtorjev, ki so vsaj dve leti zapovrstjo kontinuirano objavili svojo poezijo. Pesmi bi lahko razdelila na več različnih tem, presenetljivo je, da pesmi večinoma ne izhajajo iz ekspresionizma (kqr je pogosto posplošitev, ki velja za gimnazijsko liriko), kljub izražanju osebne problematike, stiske (dojemanje telesa lirskega subjekta, meje med suicidom in življenjem). Izbrane pesmi iz zbornikov, ki so izhajali med letom 2000 in letom 2018, pogosto izvirajo iz ljubezenske tematike, različnih naravoslovnih ved (predvsem kemije) in zgodovine, svojo podobo pogosto razvijajo iz jutra in razsežnosti, ki ga ta del dneva ponuja. Odpor do sveta je raznolik, združuje ga pa samosvoja drža in ironija. Pesmi so pogosto umirjene. Avtorji, avtorice se zgledujejo tako po poeziji svoje mentorice kot tujih sodobnikov (npr. Olga Orozco, Edward Estlin Cummnings, John Ashbery, Georgi Gospodinov idr.). Pesmi so pisane v svobodnem verzu, oblike so različne (haikuji, pesmi v prozi, likovne podobe pesmi …).

Antologija je resnično kot karamela in pečat nekemu vsakdanjiku – strnjena v čas, a lepo teče po svoje in je še vedno brezčasna. Predstavlja prerez, ki ponuja različne poetike, ki so zanimive, na trenutke svojevrstne in pričajo o tem, da je poezija lahko dobra, kvalitetna ne glede na obdobje, v katerem nastaja.

   

  

   

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

  

   

Tonja Jelen
O avtorju
Tonja Jelen (r. 1988) je pesnica, literarna urednica, kritičarka. Soureja spletno stran arslitera. Pesmi objavlja v različnih literarnih revijah in je avtorica pesniškega prvenca Pobalinka (Založba Litera, 2016).