Tonja Jelen – Katarina Majerhold – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Esej Najslavnejši antični filozofski par v 21. stoletju (objavljen na AirBeletrini, 24. 9. 2022) Katarine Majerhold me spomni na celotno dojemanje – kjer koli, kadar koli – Ksantipe. Še nikoli nisem slišala, da je žena slavnega filozofa Sokrata lahko pametna, zabavna, provokativna. A prav to sporoča Katarina Majerhold. Argumentirano in v stilu živahne razprave, kot je za Majerhold znano. Mešanje med filozofijo, torej teorijo, in lastno izkušnjo.
Tudi sama se je s svojo strastjo in zanimanjem zavzela za projekt, ga zagovarjala in mu dajala pomen, a kaj ko je vse to naletelo na gluha ušesa. Še bolj vprašujoče pa je, zakaj taka oznaka za argumentiran pogovor, ki naj bi doprinesel tudi sami znanosti. A kljub obrekovanjem in vsemu slabemu je na koncu uspela. Borila se je kot levinja, kar ni slabo. Le grenak okus prinese prav zaradi označb, češ, kako je nastopila, se zavzemala. Torej način, za katerega pravi, da ni bil nič drugačen, a ker je ženska …
V tem primeru Majerhold poruši – uspešno – slabo predstavo o Ksantipi. Odlično predstavi problematiko Ksantipinega položaja in poudari, da je Sokrat bil do nje same in žensk nespoštljiv. Da je ne nazadnje izvajal različne oblike nasilja nad svojo ženo, takisto pa je učil svoje študente. Poroka je pot do sreče ali uspešnega filozofa. Vmes pa je treba izbirati. Moški šovinizem in patriarhat sta se sidrala že takrat. In ker Ksantipa ni želela trpeti vsega tega, je bila pač vse z naštetimi negativnimi pridevniki. Majerhold par postavi v naš čas. Prav premišljeno predstavi njune vloge in možnosti, ki bi jih imela Ksantipa. Vsekakor boljše za njo kot žensko, ženo, mati. Še vedno bi bila skrbna in vdana, a imela bi možnost izbire. To je odhoda. Celjenja, opolnomočenja.
Obravnavani esej nas nagovarja z različnih vidikov. Predvsem za pravice žensk z vidika feminizma. Za to, da ženska ni »slaba«, če se zavzame za svoja zanimanja, za svojo kariero, za skupnost oz. skupinski projekt. Da je ženska lahko v marsikateri vlogi. Da je žensko treba spoštovati. Vmes seveda Majerhold argumentirano poda slabosti Sokratovega mišljenja o ženskah (pri tem se obregne tudi ob Platona) in samega odnosa do žene. Prav tako je bilo slabo tudi ravnanje. Esej pretresa sociološke okvire in psihološke. Pomembno je tudi vprašanje spola in njegovih vlog, obenem pa tudi spolne pripadnosti. Koliko iskrenosti pa je premogel Sokrat? V tem primeru se pokaže pomembno vprašanje – ali je res prav, da je znameniti filozof slab mož. Ne, še vedno naj zmaga človečnost. Mora zmagati. Majerhold se resda v celoti osredini na zelo slab položaj Ksantipe, a Sokrata razvrednoti predvsem kot moža in očeta in ne njegov poklic.
Še vedno lahko zmaga Ksantipa. In to je poanta vsega eseja. Koliko Ksantip stoji za uspešnimi moškimi, ne samo danes. V vsakem obdobju so bile in ohranile dom, družino, a bile pogosto obravnavane kot slabe, ko so – denimo v filmih – može čakale ob gostilni, da ne bi uničili še tistega, kar so prislužili in imeli. Da, Ksantipo bi moral ves sistem, videti kot ga ta esej.
Tonja Jelen – Katarina Majerhold – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
