Tonja Jelen – Elisabeth Mulder – Poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Dvojezična špansko-slovenska knjiga Javina zgodba oz. La historia de Java pisateljice Elisabeth Mulder je v slovenskem prevodu Ignaca Focka mojstrovina tako v samem jeziku kot v sami ideji oz. zgodbi. Zakaj tako preredko govorimo o ženski popotnici, o njeni nujni samosvojosti, o njeni lastni izbiri za svobodo kot o nečem pozitivnem, nujnem in lepem? Španska pisateljica Elisabeth Mulder (1905–1987) govori prav o tem, kot o nečem, za kar se je treba bojevati in si ne nazadnje izboriti. Že sama spremna študija Gemme Santiago Alonso nam poda ključne razmisleke o vsebini dela.
Glavna likinja Javine zgodbe je mačka, preoblečena, alegorična podoba ženske divjosti in drznosti, ki se noče prilagajati svetu, skratka vsemu, kar ji vlada. Pravzaprav ji pisateljica poda svoj status – samorastništvo je kot nekaj nujnega, da lahko živi, je in obstaja. V prefinjeni zgodbi pa lahko beremo tudi o erotiki, v kateri se najde veliko lepote pa tudi bojev in prask. Prav prava ljubezen pomeni prelom v tej kratki zgodbi, ki tehtno ubesedi tudi pomen ljubezni, ki naj ne pomeni prisvajanja, hkrati pa avtorica problematizira ljubezenski trikotnik.
Zgodba o Javi, samici, ki se ne prilagaja in ne spusti v kalupe, je prav zato brezčasna in pretrga mit o tradicionalni ženski – materi in ženi – ki nenehno čaka, sanjari in upa, vmes pa dela za dobrobit drugih. Psihološka poglobitev je z izjemnim jezikom, v katerem se odslikavajo mišljenje in podobe z občutenim orisovanjem narave, ki se sklada z notranjim razpoloženjem likinje, pravzaprav portret katerikoli ženske, ki želi biti zvesta predvsem sama sebi. Za vse to je nujen upor, ki protagonistko žene naprej, da lahko stremi k edinstvenosti in prvinskosti. Četudi je jasno razumeti, da določene odnose, za katere bi vseeno morala skrbeti in jih vzgojiti, grozljivo zavrže, avtorica tega ne problematizira. Gre torej za enega prelomnih del v svetovni literaturi, ki npr. razvojni in potopisni roman pripišejo protagonistki, ki je polnokrvna junakinja fabule od svojega rojstva do smrti. Prav začetek in konec pa sta podana najbolj realistično in surovo.
Čeprav se delo tematsko navezuje na ženske pravice in žensko svobodo, se ogne aktivizmu in v lirični zgodbi zažari tudi z estetskega vidika. Slikanje narave, občutenj, prehajanj zelo dobro briše meje med realnim in sanjami, v določenih delih se zdi, kot da beremo pesem v prozi. Eden izmed najlepše izpisanih, prevedenih odlomkov je Javino občudovanje »izmuzljivega, nedostopnega«1 moškega, v katerega se ta strastno zaljubi. Šele takrat se tudi sama začne spreminjati, mehčati.
Roman je v izvirniku izšel leta 1935. Šele leta 2022 je bil preveden v slovenski jezik, pri čemer gre za prvi prevod avtorice Mulder v slovenščino. Ta zgodba ruši stereotipe o družbi in okolju, lomi idejo (španske) tradicije in patriarhata ter daje pogum ženski, ženskam. Na koncu je najbolj pomembno to, da likinja v vsem tem najde svoj mir in spokoj. Vmes je nujna neukrotljiva pot divjosti sredi prostranstva, če parafraziram samo delo. Sam motiv mačke in avtoričine drže pa bi lahko seveda primerjali s Svetlano Makarovič.
1 Tako ga označi Mulder.
Preostali prispevki in literatura na portalu

Objavo je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.