/ 

Pesmi iz zbirke »Do tu sega gozd«

Tom Veber – Poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Zbirka Toma Vebra Do tu sega gozd bo kmalu izšla v zbirki Aleph pri Založbi Škuc.

Zapis Igorja Divjaka iz spremne besede k zbirki

Večina pesmi je izrazito tenkočutnih in liričnih, taki so tudi dokumentaristični prizori urbanega vsakdana, ki prehajajo v sinestezije, proti koncu zbirke pa nas v nekaj družbenoangažiranih pesmih preseneti agresiven jezik, ki ga pri Vebru nismo bili vajeni. Z njimi bralca predrami iz otopelosti, v katero ga sili neoliberalna propagandna iluzija, ki zakriva resničnost homofobnega in do vseh marginaliziranih skupin vse bolj sovražnega sveta.

   

*** 

  

Bi bilo moje življenje
drugačno
če bi nosil drugo ime
če bi me klicali Jon Vili ali Tone
bi me ljudje manj spotikali
spraševali če kadim travo
ali če imam kaj drobiža
bi se v moje pore zagrizli isti spomini
bi se me dotaknile druge roke
bi zdaj plesal po drugih pločnikih
držal za roko drugega fanta
ali dekle
morda bi nosil drug klobuk
se naučil mandarinščino
in kadil pipo
morda bi ljubil drugače
v drugem jeziku
morda bi moje noge prehodile druge travnike
moje oči ozrle druga obzorja
morda bi na drug način
kljuboval vetru.

  

***

   
Tvoja koža ima vonj
po New Yorku v jeseni
ko se nad tesne ulice mesta
spuščajo nizki oblaki
in skušaš na vsa vprašanja
odgovoriti pritrdilno
saj v sebi slutiš odhod
in odhodi so zmeraj mehkejši
v jati belih laži

tvoje trepalnice me spominjajo
na ozke vršičke brez v Quebecu
v tistem parku
ko si me prvič prijel za roko
v tistem trenutku
bi lahko z gotovostjo zatrdil
da so se moja kolena
pretopila v oblake
kot v kaki Renoirjevi impresiji

tvoja izbočena ključnica
slika ostre Moherske klife
zahodne Irske obale
a se spomniš kako so hrbti kitov
ob sončnem vzhodu
kakor živa ogledala
preslikavali svetlobo
kako nama je slan veter
gladil razgreta lica
kako sva legla v travo
in ure in ure strmela
drug v drugega
v mehko nebo.

  

***

   

Doma, začelo je deževati, 28. oktober 2020

    
Med konico mojega nosu
in prvo stopnico stopnišča
v Schunbrunu na Dunaju
se razprostira 259 kilometrov
nekaj milijonov življenj
od katerih lastnikov
ne poznam imen
ne spominov
morda si lahko zamislim
kakšne so njihove skrbi in dvomi
in bi si želel
da bi lahko bilo
drugače

Med mojim adamovim jabolkom
in kljuko na vratih nočnega kluba Berghain v Berlinu
je 813 kilometrov
razmišljam
če bi me vzgojile druge ulice
Berlinske ali katere druge metropole
če bi bil zdaj nekdo drug
bi govoril druge stvari
bi hodil po svetu bolj svobodno
manj obremenjen
s spolom
ki mi je bil dodeljen
ob rojstvu

Med mojim desnim kolenom
in stotinami sveč
pred sedežem stranke PiS v Varšavi
sega 918 kilometrov
jezen sem
na vse senilne bele politike
ki si prisvajajo ženka telesa
in s tem njihove rodilne organe
ki ne razmišljajo o mladih dekletih
iz krščanskih družin
nepoučenih in nepripravljenih
na vlogo mame

razmišljam o LGBT – free conah
o prikritem nasilju v družinah
o brezdomnih najstnikih
zavrženih s strani homofobnih staršev
za voljo vere in Jezusa

med mezincem
na mojem levem stopalu
in fontono dei Quattro Fiumi  v Rimu
me loči 879 kilometrov
in nekaj mej
katerih ne bi mogel prečkati
brez potnega lista
brez posega v nosno sluznico
brez denarja za plačilo cestnine.

   

*** 

  

Kot večino dni
se s sabo igram skrivalnice
preštevam svoje zobe
downlovdam porniče
pri umivanju zob
zdaj uporabljam viski
s časom se res ni za hecat!
rad poslušam poezijo
starejših pesnic in pesnikov
pomirja me dejstvo
da tudi ljudje
z osemdesetimi leti izkušenj na tem svetu
nimajo blage veze kaj točno bi naj počeli s svojim lajfom
tako kot jaz
so polni dvomov
in osebnih bulšitov
če bi se lahko za kak dan vrnil v preteklost
bi ustrelil človeka
ki me je seznanil s pojmi
osebna rast
poslanstvo
poklicanost
smisel
in podobnimi newagerskimi bedastočami
edino poslanstvo ki ga čutim v tem trenutku je
da se vzdržim da ne bi zašamaril novinarja na drugi strani mize
ob vprašanju
»Gospod Veber, katere teme pa vi obravnavate v svoji poeziji?«.

     

*** 

  

  Po še enem slabem dejtu v Pritličju,
19. junij 2021

  

Stran od centra
danes naj govori margina
jeznoriteži nimajo za burek!
daj gremo na meto
danes se Ignorirajo v Gromki
VLADA PADA !
Janša slab*
Za SDS?
Ma zabij se v koleno
mali naci
fick dich ins Knie
če ne boš v tem trenutku
prenehal s temi bedastočami
ti bom kljukasti križ zabil v anus
stran od centra
si že kupila_a Kralje ulice???
Danes naj govori margina
jaz bi sobo v centru Ljubljane za 200€
gentrifikacija fuj
Janša slab*
revitalizirajte raje svoje ušesne prekate
ne pomeni ne
kdor je proti je proti
Ljubljana je naša
Slovenija je naša
naša je voda
naša je pravica
novo vlado takuj
za cenejši falafel!*

* René Koradin

   

*** 

Vrt kavarne SEM, Taylor Swift v ušesih in
množica nadležnih čebel pri mojih gležnjih,
25. julij 2021

  

     
Probaj kultivirat
moje čustvene izbruhe
pizda ti materna!
ali nenehne tike
in glavobole
družinsko zgodovino strahov.

Probaj kultivirat
pobrite mamine sinčke
v vijoličnih majicah
ki si jemljejo ženske
kot žemljice iz skrinje
ki v življenju
še niso slišali
za besedo privolitev
za enakopravnost za vse
a ne tisto enakopravnost
izgovorjeno iz ust belih strejt moških po petdesetem
temveč tisto za katero vsak jeben dan fajtamo
pedri, lezbe, transseksualke_ci, ženske, cigani, begunci, brezdomci, invalidi, šizofreni
vsi mi na margini
ki nismo del vaše pravilne večine
rodile_i smo se na odstavnem pasu manjšine
zaznamovane_i od prvih korakov
prvih besed izgovorjenih nedolžno
z vero v dobro v pravico do življenja
»Zato me beli strejt slovenc ne poskušaj imenovati
in tlačiti kamor ti misliš da sodim«

      

 

 
 
   
           
Tom Veber – Poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisatelje
O avtorju / avtorici
(fotografija Dejan Bulut) Tom Veber, katerega umetniško ustvarjanje obsega polja igre, petja in literarne dejavnosti, se v preteklem času prvenstveno posveča le tej. Poezijo objavlja v osrednjih literarnih revijah Dialogi, Literatura, Mentor in Apokalipsa, aktivno sodeluje na pesniških slamih, organizira literarne večere in gostuje po Sloveniji s poetično monodramo Realizem je rezerviran za klovne. Zelo rad pa tudi hodi v hribe, karta in pije čaj – najraje črnega z mlekom. leta 2019 je izdal pesniško zbirko Točka preloma (Literarna hiša Maribor).