/ 

PSAJOPS

Tibor Hrs Pandur – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

   

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

  

 

Tibor Hrs Pandur o poslanih pesmih

Iz prihajajoče pesniške zbirke PSAJOPS. PSYOPS (psihološke operacije) so v ameriškem vojaškem žargonu definirane kot oblika »propagande« ali »katerakoli oblika komunikacije, ki podpira državne cilje z namenom posredno ali neposredno vplivati na mnenja, čustva, razpoloženja ali obnašanja katerekoli skupine v korist sponzorja« (Psychological Operations: Field Manual No. 3-05.30/MCRP 3-40.6, Headquarters, Department of the Army, Washington DC, 15. april 2005). To sintagmo si v tem kontekstu prisvajam in razširjam na komunikacijo kot tako, še posebej v oziru na tanko mejo med »propagando« in umetnostjo, kjer pri slednji ni povsem jasno v čigavo korist (ne)posredno vpliva, čeprav lahko zagovarjam stališče, da gre pri umetnosti vsaj za potencialno medsebojno in vzajemno korist vseh vpletenih. DISCLAIMER: Vse v pesmih omenjene osebe so sanjske projekcije in (po veliki verjetnosti) ne predstavljajo realnih oseb, živih ali mrtvih, četudi z njimi morda korespondirajo.

  

***

  

THE WAR YOU DON’T SEE

   

Pisal sem po tvojih
Narekovajih
V sanjah
Nisem vedel
Da se lahko duše prenašajo
Na daljavo brez žic
Očitno se
In sem pisal ful lepo
O čudnih scenah
Kako so specialci
Uletavali v neoprenih
Na večerje v gumi oblekah
In zračnih maskah
Ker zrak ni bil več za dihat
Ampak za umirat
Tak kot v Šanghaju
Da so generali
Meli ekstatične parade
Za izjemna stanja v čast vojakov:
Slava vojaku, ki ima v izrednih razmerah
Moč upravljat z našo vodo
Hrano in stanovanji
To run our water
Food and housing
I’ve seen the future
»Vojna je«
Mel sem okno odprto
In medtem ko sem pisal
Kar si mi govorila
Z zaprtimi očmi
Stenografsko
So se žuželke rojevale
Pod knjigami
Take leteče nanoribe
Vse je brstelo
Skoz odprto okno
So rasle rastline
In šustele in živele
Hvala, da si me spomnila na to

»Slava vojakom, ki v izrednih razmerah
Lahk zapirajo aktiviste, ki protestirajo proti ekocidom
Totalitarnih korporacij
Slava policaju, ki je premalo plačan, da bi se mu dalo
Patrulirat, če se kdo sploh
Policijske ure drži
Slava našim
Blessed be our Chief Technical Officers
Who spill the blood of innocents
To water no tree
Blessed be our Chief Economic Officers
Blessed be our troops
Who turned the world into a wasteland
And called it peace«

Pisal sem in mislil
Da sem vse napisal
Komunicirala sva, da sem pisal
Kar ti misliš
In sem res pisal
Točno kar ti zdaj
Ne glede na razdaljo
Misliš
Torej res ne rabimo
Megalomanskih oddajnikov
Da bi prenašali sporočila
In energije, če smo
Že mi sami ti genialni
Samogibni sprejemniki in oddajniki
Ki se moramo kot taki le realizirat
Oziroma spomnit, da to smo
In da se univerzalnega razsvetljenja
Ne da udejanjit na silo
Razen na not in skrito
Čeprav ne bi bilo slabo

»Slava našim enotam
Ki stražijo prazne vladne stavbe
In zmrzujejo za đabe
Namest da bi delovali
V interesu človeštva
In branili pravico do preživetja
Vsega kar živi
In je sveto«

   

***

   

SMRT IN DELA LJUDI S PODEŽELJA

  

Favele revščine
Kjer se znajdem v bedi otrok, ki švercajo
Za drobiže po podzemnih
In preprodajajo al kradejo sladkiše in planirajo
Pobegnit v puščave, ne da bi mislili na proviante
Raztrgani berači in vojni veterani preprodajajo
Cukre in kave na železniških
Sestre drkajo bratcem pod odejo
Medtem ko s celo družino v isti postli
Rešujejo domače naloge, sprani od medijev
Tako revni, da vsem zgodbam in podatkom verjamejo
Se jebejo med sabo
Ker ni boljšega za delat
En dan frendi drug dan sovražniki
Rečem: Vsi smo na istem
Kaj se nadme postavljaš
Če ti gre beda tvojega lajfa na kurac, ti ne grem jaz
In grem not kjer odblesk sreče družine fotra
Ki kao vse gor in skup drži
Vsemu navkljub s smehom in pozitivo
Teta razlaga o podatkih, ki so jih dali na televiziji
In se zavem, da mi bo uvid
V to izkušnjo pomagal razumet, ko vidim površnost programa
Na kateri ravni relativno načrtne dezinformiranosti smo
Ker se razmišlja samo, kako naslednji drobiž za gram sladkiš dobiš
Otroci planirajo pobege in vsake tolko en pride
Povedat, da grejo, če hočem zraven. Najstniki fukajo
S suhimi kondomi svoje sestre ali multiple bivše punce
Na skrivaj v soseski in se skrivajo
Kot gole strastne živali med smetmi velemest
(Lahko je Anglija ali Kuala Lumpur; slum = slum)
Tržnice so podzemne postaje
Kjer berači šljakajo za kavo in lesene palčke
Muhe se nam od žeje utapljajo v očeh
Otroci pa kradejo sladkiše
Od frendov, ki jih prodajajo na štantu
In se igrajo namestnike sladoledarjev
Ko se zavem sredi postle in listkov domačih nalog
Ki jih cela družina rešuje
Da bo poba morda napredoval v tretji razred
Gledam to stisko in inženirano stisnjenost
Nesvobode odvečnih razredov človeštva
Pa kaj jaz delam tle? Vzami na znanje
Nimamo pojma kaj se dogaja v svetu dokler
Smo lačni in se podimo za kovanci
Trgamo med sabo in (si) sodimo za bedne nagrade
Talkshowov, ki jih imitiramo nezavedno in igramo
»Ne grem ti jaz na kurac, če ti gre tvoj lajf na kurac«

  

***

  

ZAPRTA V GROZI NORCA

  

Ki je mel zajce v neprodušnih
Kletkah jim uklenjal noge
Pa se pol čudil
Zakaj ne hodijo
Gadn tip
Mel mamo
S katero ni govoril
In hčerko s katero je spal
Mel hišo
Ki jo je zgradil samo
Da je lahko nas nadzoroval
Naj bi bil to
Kemp svobodnega
Izmenjevanja
Pa so nas zasužnjili
V rovtah
Kjer so svobodne znanosti
Prepovedane
Te lovijo kot heretika
Če uletiš kot neobremenjen otrok
Z demonstracijami in eksperimenti
Da se moraš skrivat
Pod krili prostitutk
Da te ne dobijo
Zajčji faking Auschwitz
Je fural model
Shirani zajci
Živi njihovi skeleti
So te prosli
Da jih rešiš
In bi jih, ampak
Si vedu, da zunaj
Ne bi preživeli
Če bi jih
Tolkli so z otrplimi nogami
Da bi lahko zahodli
In jokali
Ta kreten pa ni štekal
Kaj jočejo
In zakaj ne hodijo
Knjige so samo za kipe
Zlepljene za dekoracijo
Če jih odlepiš
Pišejo pač črke
Zgodbe mrtvih otrok
»Svet sem, ki ga sanjam
Ko sanjam sem
Svet, ki ga sanjam«
Če kdaj pobegnem
Bom pisal lepše knjige
Kot te lepljenke
Ki jih uporabljajo za tlakovanje
Makadama
Nekak pobegneva
Ko imava končno mir
In sva se rešla in
Spet našla
Ti govorim o grozi
Ki sem jo preživel
Sem srečen
Ker vem, da imam
Končno material za knjigo
Najprej morš svoj
Privatni holokavst
Preživet
Pol pa lahk
Črpaš iz groze in zla
Ki je človeški svet
»Kaj pa zdaj?« vpraša Livija
Rišem ptiča, ki se kopa v bani
»Kaj pa boš?«
Nič, zdaj mam mir
Rišem ptiča
Ki se kopa v bani
»Kaj pa boš za denar?«
Jaz sem ful bogat
(Mel sem 17.000 pesmi na računu
In nihče mi nič ni mogu)
»Boš kam odpotoval?«
Ja, narisal bom ptiča
Ki se kopa v bani

  

***

  

FAK

   

Sanjal, da smo planirali it v Vesolje
Živadinov je zrihtal projekt
Z Željkotom hodimo naokrog
Vsi okuženi
Cel planet na lock-down
Jaz pa iščem steklo za svojo astronavtsko čelado
Fish-bowl, da si ga zašijem na uniformo
Da bom lahko dihal
Pol pa zvem, da bo raketo letel Silvo
In vadi doma na 3D modelih
Kaj? Niti pravega pilota niso zrihtali?
Mi naj tvegamo svoja življenja v Vesolju za umetnost
Da živimo leta izolirani v antigravitaciji
Da se nam spipa v zaprtih prostorih
Pa nam še opreme ne zrihtajo prave?

Zjutraj odprem Mladino:
»Janša je začetek operacij primerjal z vožnjo tovornjaka
zdaj pa je prešaltal na vesoljsko ladjo«

  

***

  

MINISTRSTVO ZA NE-ZA-VEDNO

   

Andrej je vodil manifestacijo in bral poezijo preseganja SDS
V bistvu je bila bolj all inclusive predstava z govorniškimi odri
In različnimi ekipami performerjev
Sodelovali so policaji v oklepih in statirali kot želve
Na katere so protestniki tolkli uspavanke:

Nahajamo se
Na spolzkem terenu iger
Kjer je vseprisotno vprašanje
Zgodovine umetnosti
Ali je z igro subverzivnost
Sama deaktivirala lastne
Subverzivne potenciale
Ali pa so smešenja oblasti
Skodirana v metaumetniške prakse
Od veke vekov?

Doslej jim je manjkala njihova podpora
V teoriji in ta predstava si drzne suvereno
Temu stopit nasproti

Filing je bil, da ne delamo
Nekaj posebnega
Ampak, da smo posebni
Ker to delamo skupaj
In smo zato na isti liniji
Tud če se
Avto-kritiziramo in -reflektiramo
Se držimo nenapisanih pravil
Da se med sabo ne sesuvamo
Če nas že svet
Hoče tako vztrajno
Sesut
Šlo je dejansko za koalicije solidarnosti
Za podzemne projekte na robu ilegale
Za poveljnike mednarodnih skupnosti
Svetotvornih ljudi, ki delajo umetnost
Da bi se srečali in preživeli skupaj
Kataklizme revnosti
Šlo je za odpiranje prostora
Kako osvobodit
Budnost / Brezizhodnost
Iz pritajene zavesti vsakdana
Kako jo prisilit, da deluje samozavestno
Kot da je absolutno tukaj in zdaj
In nikjer drugje
Kako ljubit pravzaprav
Ne da bi to sploh opisoval
Ampak delal
Čudovite male stvari
Pisal na les
Na račune
In iz tega sestavljal mozaike
Ki se sestavljajo v pesmi
Pisal po predmetih
Metikulozno
Kot Basquiat, ki ne rabi drog
In kdo bi lahko preprečil, da nekdo ne kupi
Parodije zastave SDS za 20 milijonov
Kako naredit, da jo?
In kaj nardit z 20 milijoni, če jih dobiš?
Kupiš otok?
Vzpostaviš brezradno družbo?
Investiraš v Sintropijo?
Tehnorenesansa rabi štartkapital …

  

II.

Sanjal, da moral izpolnit formular
Če sem sodeloval v teroristični fronti Kenije
Da bi lahko kupil čike na aerodromu
Se pizdu na brezdomca, ki je skandiral vladi, ki ga strada
Mel cel monolog kontra janšoidnim taktikam
Nekulturnega maoizma
Financiranja podpornikov in brisanja razrednih sovražnikov
Zastarelih principov
Nelinearnega vojskovanja
Sprožanja zmede
Postfaktičnega tvitanja
Avtističnih detonacij samoslepil in distrakcij
Skrivnih dilov v zaseženih palačah abdiciranih kraljev
Rdeče buržuazije
Zažganih računov orožješverca
Tumpa tumpe »magične ideologije ruralizma«
»Narodne glasbe, zborov in planinstva«
Nemogoče »obnove arhaične slovenske vaške koinonije«

Željko rudari koplje stanovanja
Da bo lahko preživel penzijo
Realni psevdocarji teme pa
Širijo dekl tesnobe že s svojimi
Prisotnostmi
In s pljačkami, paketi in programi
Zaugajo denarje, ergo energije
Iz ljudi in njihovih prihodnosti

JJ temni vorteks
Črna luknja
(Vojnoprofiterski, sociopatski)
Katalizator naroda
Not someone you love to hate
Ampak nekdo, ki ga raje ne bi sploh _________
Bolj nekdo
Who loves to be hated
Ki se hrani z zlobo, ki jo generira
Ker ljubi tko, da krade energije
Pospeševalnik vsesplošne družbene melanholije
Grobar zadnje iluzije demokracije
Bottom-feeder lastnih tmurnih vajbov
Ki jih v drugih generira sam
Janez samoizbrisan
Okronan s praznino lastne pleše
Janez samodefamiran
Samoovaden
»Nemočna žrtev svojih čezmernih
patoloških ambicij«
Janez samointerpeliran
Samoodstavljen
Samozaprt
Ker je sebe izbral
In se za Projekt žrtvoval
Ki tukaj
Nikdar ne more uspet

  

III.

»To je Janševa terjatev in obljuba: da bo slovenski fašizem oz. DSD [današnja slovenska desnica] obnovila takšno slovenstvo, slovenstvo narodnih pesmi, narodne glasbe, zborov, planinstva, podeželskih vrednot, ki naj bi veljale tudi v mestih, saj postanejo mesta brez njih plen lumpenlevice ali libertinizma, vidnega v Mreži za Metelkovo, v pop in punk glasbi in v umetnostnih proizvodih najmlajše slovenske kulturniške generacije, tudi dramatikov, ki v glavnem kombinirajo besedo-dramo, ples, mim, krik, glasbo itn. Zato pomeni fašizacija ruralizacijo oz. točneje: magično ideologijo ruralizma. Kajti pristne obnove arhaične slovenske vaške koinonije, kakršna je bila – vsaj naknadno – konstruirana […], ni. Je le njena deformirana oblika v fašizmu, v duhu […] demagoške Pravice ter Zdravja […].«
Taras Kermauner: Zlato in kamen I, v: Naivna doba, Dobe 1 (RSD: 2010, str. 151–152). 1

   

Sadomaoisti prav v tem uživajo
Gledat kako norimo, trpimo in zgubljamo energijo
Te probat spravit ob pamet
Medtem ko mirno gledajo, kako iščeš
Kar so ti sami skrili
Prav v tem uživajo
Zaugat pozornost, ko reagiraš
Ko zgubljaš čas proti njim
Zadovoljni, ko se –
»Najbolj kot se da – niža raven stila«
»Vse druge blokira«
Pokvarjene salame v predpotopnih oblekah sivine
»Pohlepnih posameznih identitet«
Ki so pretapljali maščevanje
Vojne v gotovino
Laži v zgodovino
Švercali
Spletkarli
Bojkotirali
Kadrovali
In ustrahovali
Ker so se bali
Da ne bi slučajno laži njih mahinacij zaznali
Hujskali celico proti celici
Mizerno
Enoumno
Brezupno
Hujskali samo
Celico proti celici

  
1 Vsi ostali citati v tej pesmi so iz kasnejšega opusa Tarasa Kermaunerja.
 

*** 

   

SANJAL ASSANGEA

    

Da smo nekak v fletu, kjer ga držijo
Policaji okrog
Iz časopisov dela kolaže in jih spreminja
V pisma FUCK THE DOJ
Srečen, da sem lahko del tega
Ne vem kaj nardit, da pomagam
Hočem pomagat, pa ne vem kako
Jemo skupaj in se pogovarjamo
Nihče nikogar zares ne pozna
Ni res
Gostiteljica pozna vsak detajl
Svojega moža do absoluta
Gremo na izlet
Edini izlet za katerega se ve, da ga planira
FUCK THE DOJ
Dobi msg, da ga mislijo pred carino aretirat
Kaj lahko nardimo?
Reče: povej na kameri, da me je izdal ta pa ta
Za nami že nek model zgleda kot tajni agent
Hodimo ob gozdu
Assange steče po hribu
Iz zasede spredaj dva modela
Nismo se spoznali, da bi naredili krog okoli njega
In zaklenili roke, da ne bi do njega prišli
Zapakirajo ga v vrečo
Totalno fizično onemogočijo
Zgolj diha lahko in gleda in ga takega nosijo v zapor
Od zdaj naprej bo skoz tako
Slučajni sprehajalci ogorčeni na površju
Na prvi pogled: ta človek je zaščiten z mednarodni zakoni
Ta človek je edini politični zapornik Zahoda
To sojenje je razkritje dvoličnosti in fašistoidnosti Evrope
Lakaja »Združenih Sovjetov Amerike«
Zjutraj odprem komp:
Day 18: Extradition hearing concludes (1. okt. 2020)

   

***

  

ČRNA PTICA LTD.

   

Sanjal ful lepo sceno
o ljubezni na youtubu
ki je govorila o tem
da se nimaš kaj
skrivat
o fantu
ki so ga policaji
za brez veze ustrelili v glavo
(in se je cel svet obrnil navzen)
in je preživel, pa je
govoril kako mu
je to odprlo
sposobnost ljubit
brez strahu in zadržkov
kako nima veze in smisla
se skrivat, da sem
jokal, ko mislil ob tem
vsak trenutek, ko bi lahko
ljubil pa nisi, ker si
bil tečen al zabačen
v mislih
pa bi lahko, vsak
nasmeh, ki bi ga
lahko dal, pa nisi
vsak impulz, ki je ostal
v pogledu
vsako pomoč, ki si
jo šel mimo
v egotripu neke
kvazivzvišene odrezanosti
da te ne bi nihče videl
da se ne bi izpostavljal
(da ne bi interveniral na odru življenja)
romali skoz okupirano ljubljano
barbara damjan je mela
cd-shop na nabrežju
in sem iskal komad in izpoved
tega temnopoltega dečka
ki mu je krogla policaja
odprla veselje in neskončno
ljubezen do življenja
in kar res šteje
da sem hotu to delit z drugimi
pa mi je najprej dala darila
da vzamem pa sem iskal po netu
čeprav je bila zaprta
in sem ji stal mušterije
našel nek brazilski gengsta-rap
in iskal dalje, pa srečal ajdo
ki je ta komad imela
armagedon ljubezni
ki mi je ta izpoved
odprla skoz mislil
da me je prestavlo
iz okupirane ljubljane
kjer so kavče metali
iz starega trga
v sceno, kjer smo
vsi skupaj
brali butnskalo
čist v interne namene
in zabavo brez publike
mi smo bli ekipa
in publika in lastni kritiki
hkrati (brez obvez in pritiskov)
To je bla ob tem
komadu, ki sem
ga komaj našel
ena najlepših stvari
kar sem jih doživel
tako kot zdaj nimam
besed, da bi ponovil
ta komad razodet
v fleših v sanjah
in sem ves kot otrok
ki mu »ljubezen« pomeni
ekvivalent objema hvaležnosti
brez zadržkov nekomu
ki ti vodo prinese
ko ti koža gori
al za sekundo bolečine olajša
sredi narave
»neskončnih ciklov
kolektivnih umorov«
v katere smo rojeni
bit in prenašat
ta filing
kar sem prej
imenoval »armagedon
blazne ljubezni
ki ga je rodilo
brezmejno nasilje«
me je spomnil
na ta komad
tega pubeca
ki je preživel
strel v glavo
od policaja
samo, ker je
prekipeval od
samozavesti življenja
in razposajenosti
in čez vse nato
zarepal o potencialu
ljubezni in dobrote, ki
strah nadjebe
ko smo hodli ob nabrežju
in so na nas padali
odpadki sovraštva
ki smo se jim umikali
in smo sam mi štekali
kako je krogla z neke
pištole rodila
nesmrtnost objema

ta komad, ki je obrnil
ljudi navzven
sem iskal
da poveš, da rečeš
da priznaš, da objameš
in ne pozabiš
dnevne sobe na avtocestah
kavče na vodi
avtonomne cone
sprožene z metki
(kakšne sadove
že mal represije rodi)
rane, ki odpirajo svet
direktnost ljudi
ki so te oživljali
in dajali vse, da bi te rešli
in niso
in je luknja v glavi rasla
da je zaobjela vesolje
ekspanzijo neskončnega dihanja
tega trenutka
krika
sna
brez
konca

   

   

 

Poezija drugih avtorjev in avtoric

       

Tibor Hrs Pandur – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

   

O avtorju / avtorici
(fotografija Andrej Petelinšek) Tibor Hrs Pandur (1985) je pesnik, prevajalec, dramatik in dramaturg. Leta 2008 je v gledališču Glej uprizorjen njegov dramski prvenec Sen 59, za katerega je 2013 na 43. Tednu slovenske drame prejel Nagrado za mladega dramatika. Leta 2010 je izšel njegov pesniški prvenec Enerđimašina (Center za slovensko književnost); leta 2017 pa pesniška zbirka Notranje zadeve (Litera). Od 2009 do 2018 je deloval kot soustanovitelj in glavni urednik revije in paraliterarne organizacije I.D.I.O.T. Kot dramaturg je med drugim sodeloval pri dveh predstavah Nine Rajić Kranjac: Zajčeve Grmače (SNG Drama Maribor, 2019) in Požigi Wajdija Mouawada (SNG Drama Ljubljana, 2020). Leta 2019 je izšel njegov prevod eseja Nikole Tesle Problem povečevanja človeške energije z obsežno spremno študijo Teslova hybris in zakoni narave (ZRC SAZU in Litera), ki bo 2021 ponatisnjena v razširjeni in dopolnjeni izdaji.