/ 

Desna in leva roka

   

Milena Mileva Blažič o izbrani pravljici Svetlane Makarovič

Biblijsko razpravo o levici in desnici je aplicirala na aktualne politične razmere v pravljici Desna in leva roka. S humorno distanco je obravnavala na dobesedni ravni dialog med desno in levo roko, na metaforični pa biblijsko oz. aktualno politično razpravo o levi in desni (stranki).

 

***

   

Dve roki, desna in leva, sta bili prijateljici. Obe sta bili zmeraj obrnjeni v isto smer, delali sta iste gibe, če je imel prstanec leve roke prstan, ga je imel tudi desni prstanec, in to popolnoma enakega. Tako sta živeli v miru in dolgočasju dolgo časa.

Pa se je zgodilo, da se je po naključju samo desna roka globoko urezala v prst. Desnica je zavpila od bolečine, leva pa se je na tihem oddahnila, ker se nesreča ni pripetila njej.

Desnica je pogledala levico in rekla:

»Čakam.«

»Na kaj pa?« se je delala nevedno levica.

»Na kaj neki? Da se tudi ti urežeš, ne? Saj sva sestri. Ureži se še ti, da bova enaki.«

Levica je v zadregi migala s prsti, urezati pa se ni hotela.

»Nisem jaz kriva, če si ti nerodna,« je sitno dejala, »zakaj pa ne paziš?«

To je desnico ujezilo:

»Sram te bodi, levica! Slaba sestra si, da veš!«

Levica pa je bila še toliko predrzna, da ji je zabrusila:

»Če nisi zadovoljna z menoj, pa si poišči drugo sestro! Tako nerodno in neumno, kot si sama.«

Zdaj je desnica pobledela in se stisnila v pest. Levica se je brž umaknila za hrbet in zavpila:

»Kaj, udariti me hočeš?«

»Ne samo udariti,« je zapihala desnica in pograbila nož, »odrezala ti bom vse prste!«

Levica se je zgrozila, ko je videla, da desnica misli resno, in je ostala v varni razdalji. Desnica jo je lovila spredaj in zadaj, a levica je bila zmeraj hitrejša.

Nazadnje se je desnica pomirila in spustila nož. Levici je bilo kar malo žal, da se je tako grdo obnašala, in je desnico plaho pobožala. Desnica ni bila več jezna – užaljena je bila pa še zmeraj. In je rekla:

»Živeti bova morali skupaj, če nama je prav ali ne, zato nima nobenega smisla, da se prepirava in si groziva. Ampak nekaj ti povem: odslej bom jaz vse naredila hitreje in bolje od tebe. Ti boš zmeraj za mano. Jaz bom trgala rože, z mano bodo jedli, pisali in risali, se česali in tudi klofute bom delila jaz. Kajti najin gospodar je na moji strani. Ti boš zmeraj samo v rezervi in veljalo bo: naj ne ve levica, kaj dela desnica.«

In ubogo levico je to tako potrlo, da je postajala vsak dan bolj okorna in počasna. Še danes je taka.

Nekateri ljudje so pa v tem primeru dali prav levici! To so levičarji.

   

   

   

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

   

   

DRUGI PRISPEVKI TEGA AVTORJA / TE AVTORICE

Svetlana Makarovič
O avtorju
Svetlana Makarovič je slovenska pesnica, pisateljica, šansonjerka, igralka in ilustratorka. Njena poezija za odrasle sodi v vrh našega modernizma. V pesmih je eksistencialno izkušnjo sodobnega človeka spojila z ljudskim izročilom, v njih obnavlja tradicionalne ljudske oblike, predvsem balado, ki je po motivih in vsebini temna in tragična. Njena mladinska dela veljajo za sodobno slovensko klasiko. Pogosto piše sodobne živalske pravljice, fantastične pripovedi in pravljice z izvirnimi mitološkimi liki. Izjemen uspeh so požele številne njene lutkovne igre za otroke. Poleg proze za otroke in mladino piše prozo za odrasle. Svetlana Makarovič je tudi izvrstna šansonjerka. Njeni šansoni satirično in humorno obravnavajo družbene konvencije, lažno moralo, družinske in medčloveške odnose. Njena bibliografija vsebuje več kot 300 del, tu naj navedemo le njene pesniške zbirke: Somrak, 1964, Kresna noč, 1968, Volčje jagode, 1972, Srčevec, 1973, Pelin žena, 1974 ,Vojskin čas, 1974, Izštevanja, 1977, Pesmi, 1979, Sosed gora, 1980, Pesmi o Sloveniji za tuje in domače goste, 1984, Pesmi Svetlane Makarovič in Risbe Franceta Miheliča, 1987, Krizantema na klavirju (šansonska besedila), 1990, Tisti čas, 1993, Bo žrl, bo žrt, 1998, Samost, 2002, Zima vezilja, 2016, Naj bo poleti, 2018. Med drugim je prejela nagrado Prešernovega sklada, 1975, Jenkovo nagrado 1994, Levstikovo nagrado, 2011 in Zlatnik poezije, 2012. Leta 2000 je zavrnila Prešernovo nagrado.