/ 

Ministrsko obglavljanje kulture in aktivizma

Suzana Tratnik – Metelkova, izganjanje kulture – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

    

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

     

  

Že vrsto let ob nedeljah hodim v pisarno Škuca, kjer vodim delavnico pisanja proze. Da bo bolj jasno, naj povem, ta pisarna je na Metelkovi 6, v stavbi, kjer deluje vrsta kulturnih, umetniških in aktivističnih inciativ (glej sesnam spodaj) in je v državni lasti. Metelkova mesto s klubskim dogajanjem pa spada pod MOL. Tokratna izpraznitev prostorov se torej ne tiče tistega dela Metelkove, kjer so klubski prostori, ampak državne stavbe s številko 6, kjer so poslovni prostori.

Ministrstvo za kulturo je bilo kot najemodajalec že pred leti zainnteresirano za obnovo stavbe, sedanjim najemnikom bi ponudili nadomestne prostore, po letu dni pa bi se vrnili v prenovljeno stavbo. Tokratna pesem o deložaciji pa je povsem dugačna, saj Ministrstvo z nepričakovanim dopisom organizacijam, društvom in posameznicam_kom po izselitvi do 31. januraja 2021 ne ponuja nikakršne alternative niti možnosti za dogovarjanje. Možnosti sta samo dve, obe enako slabi: prostore boste zapustili zlepa ali zgrda, se pravi s posredovanjem odvetnikov in z globami.

Glede na spodaj pripeti seznam delujočih na Metelkovi 6 je takoj jasno, da gre za pomembne inciative alternativne kulture in civilnih pobud iz 80-ih, ki so preživele in nadaljevale svoje delo vse do danes. Že vrsto let so tam razvejene dejavnosti Škuca, sedež festivala Mesto žensk, filmska produkcija Vertigo, Mirovni inštitut, PIC, Maska, Lezbična knjižnica in arhiv – edina tovrstna v Sloveniji, založbe …. Zato pomeni to, da se jih z despotskim dopisom meče na cesto, samo eno: obglavljanje trenutni vladi izjemno nevšečne kritično-kulturne dejavnosti in mišljenja. Na odziv najemnikov Metelkove 6 se je Ministrstvo odzvalo z mlačno, povsem irelevantno razlago o dotrajanosti stavbe – pri čemer najemodajalcu po zakonu sploh ni treba posebej navajati razlogov za odpoved najemne pogodbe, ker jo lahko kadarkoli odpove z enoletnim odpovednim rokom (!), zato to pojasnilo sploh nima smisla. Seveda pa gre za nagovarjanje javnosti, slednjič tudi v klevetaškem slogu, češ da najemniki tam bivajo zastonj, nekateri pa naj ne bi poravnali redno vseh stroškov.

Še bolj simptomatično je, da so v nabiralnike na stavbi 6 dopisi o deložaciji deževali takoj po razglasitivi epidemije in policijske ure. Skrajno nepošteno in agresivno je onemogočati nevladne iniciative v času epidemije, ki je že povzročila nezaslišano krizo na področju kulturno-umetniškega delovanja, pomeni pa tudi zdravstveno tveganje s preseljevanjem v tem času, ko vsa država deluje z zmanjšanim pogonom. Ne moremo se izogniti niti pomisli, da gre oblastem še kako na roko tudi policijska ura, ki onemogoča zbiranje in zlasti možnost ponovnega skvotanja (kar pomeni tudi ponoči), saj bi represivni organi imeli možnost potencialne skvoterke in protestnike odvleči s kraja dogajanja in jih še oglobiti.

V tej državi ni več mogoče biti dovolj paranoičen. Vse najslabše, kar si lahko predstavljamo, se je tako rekoč že zgodilo včeraj. Toda mi nismo od včeraj in vladni antikulturni drži sporočamo, da nas ne bodo zradirali potem, ko smo se mnoge iniciative in društva konec 80-ih in v 90-ih bojevali za svoj prostore, da bi lahko v njih izvajali dejavnosti, za katere smo verjeli in verjamemo, da so za družbo vitalnega pomena.

Tudi če je paranoja izgubila svoj smisel, ga ima toliko več boj za družbeno in kulturno raznovrstnost, kar spodnji seznam nedvomno zastopa v največji meri.

   

Najemniki na Metelkovi 6:

Center za slovensko književnost
Društvo FPS – Filmski producenti Slovenije
Društvo NSK informativni center
Društvo za retroavantgardo (Laibach)
Društvo za sodobni ples Slovenije
En Knap
Exodos Ljubljana
Forum Ljubljana
Gallus J. Carniolus Inštitut za trajnostni razvoj
Otok, zavod za razvijanje filmske kulture / festival Kino Otok
Maska
Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi
Mirovni inštitut
Plesni Teater Ljubljana
Pravno–informacijski center nevladnih organizacij – PIC
SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana
Sloga – platforma nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč
Škuc
Ustanova Gallus
Vertigo
Vitkar zavod
Združenje slovenskih ustanov – fundacij

  

    

Preostali prispevki in literatura na portalu 

Suzana Tratnik – Metelkova, izganjanje kulture – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
 
O avtorju / avtorici
Suzana Tratnik (1963, Murska Sobota). Diplomirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov na Institutum Studiorum Humanitatis. Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka. Je soustanoviteljica lezbične skupine LL v Ljubljani in sodelavka Festivala LGBT filma. Objavila je sedem kratkroproznih zbirk: Pod ničlo (1997), Na svojem dvorišču (2003), Vzporednice (2005), Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008), Dva svetova (2010), Rezervat (2012) in Noben glas (2016); tri romane: Ime mi je Damjan (2001), Tretji svet (2007) in Tombola ali življenje! (2017), otroško slikanico Zafuškana Ganca (2010), napisala pa je še monodramo Ime mi je Damjan (2002), radijsko igro Lep dan še naprej (2011), dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi ter memoare Lezbični aktivizem po korakih (2013). Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo in leta 2017 nagrado Novo mesto short za kratko prozo. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov, sama pa je prevedla več knjig britanske in ameriške proze in strokovne literature.