Simon Jenko – pesmomat – izbrane pesmi

   

Obrazi XIII

      
Med borovjem temnim
Mlada breza rase,
V lastnem svetu tuja
Stoji sama zá-se.

Tuja dolga leta
Raste sredi lesa,
Vetra moč jo maje,
Listje jej otresa.

Veter nosi listje
Sestram v daljne kraje,
Tam jim o samici
Sporočila daje.

  

*** 

  

Obrazi XV

   
“Južen veter diše,
Beli sneg se taja,
Mene pa ljubezen
Zmágavna navdaja.

Pomlad naju kliče,
Duša ljubeznjiva,
Zdaj-le se radujva,
Zdaj-le se ljubiva!”

I ne dá se dvakrat
Ljubica poprôsit’,
Koj vrabulja z vrabcem
Gnjezdo začne nôsit’.

   

*** 

   

Obrazi XVI

  
Zida drobna mravlja
Varno si mravljiše,
Dan na dan ukvarja
Se za blagor hiše.

Dolgo pot nastopi,
Sto pedí od doma,
Z blagom obložena
Spet domú priroma.

Gnjezdo svoje stavi
Orel na višine,
Svet s perutjo meri
Čez vrhé, globine.

   

*** 

  

Adrijansko morje

  
Buči, morje adrijansko!
Bilo nekdaj si slovansko,
Ko po tebi hrastov brod
Vozil je slovanski rod.

Ko ob tebi mesta bela
Naših dedov so cvetela,
Ko so jadra njih vojské,
So nosila njih imé.

Molči, morje! kam si djalo,
Al si ladje pokopalo,
Jih razbilo ob pečí,
Da jih videti več ni?

Ní jih morje potopilo,
Ní jih ob pečí razbilo;
Da jih videti ní več,
Tega kriv je tuji meč.

  

*** 

  

Naprej

  
Naprej zastava slave,
Na boj junaška krí!
Za blagost očetnjave
Naj puška govorí!

Z orožjem i desnico
Nesemu vragu grom,
Zapisat v krí pravico,
Ki terja jo naš dom.

Draga mati je prosila,
Roke okol vrata vila,
Plákala je moja mila;
Tu ostani ljubi moj!

Z Bogom mati, ljub’ca zdrava!
Mati mi je očetnjava,
Ljub’ca moja čast i slava,
Hajd’mo, hajd’mo zá-nje v boj!

   

     

Preostali prispevki in literatura na portalu Vrabec Anarhist