Vse, kar je vrednega, smo zakockali – podarili skladom

Samo Javornik je doktor ekonomskih znanosti. Direktor podjetja Regia Group. Vodja glasbene skupine FolkRola. Leta 1992 je pridobil licenco za vrednotenje podjetij, leta 1998 pa tudi strokovni naziv pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ki ga podeljuje Slovenski inštitut za revizijo. Je avtor programskih paketov za ocenjevanje vrednosti podjetij in finančno načrtovanje ter izbor naložb vzajemnih skladov. Njegovo področje specializacije je poslovno in finančno prestrukturiranje podjetij. Kot zunanji predavatelj sodeluje v podiplomskih programih FELU MBA in IMB na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Je predsednik Odbora sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti ter predsednik Strokovnega sveta na Slovenskem inštitutu za revizijo. Avtor treh knjig. Ni pisatelj.

Ste član častnega združenja Beta Gamma Sigma. Kaj vam to pomeni?

Članstvo v Beta Gamma Sigma je mednarodno priznanje, ki se podeljuj kandidatom po načelu “najboljši v poslu”. Po kriterijih vključevanja kandidatov v Beta Gama Sigma združenje, biti član in biti najboljši v poslu, pomeni, da se uvrstiš v elitni najvišji razred 1% akademske srenje na svetovni ravni. To je priznanje, da ti je na nekem področju v življenju uspel vrhunski dosežek na globalni ravni.

Študirali ste tudi v Ameriki, na Indiana University School of Business. Je Amerika res dežela neskončnih možnosti?

Amerika je verjetno največja fikcija modernega sveta. Ustvaril jo je Hollywood. Ko sem tam študiral, je bila moja najpobožnejša želja – upam, da to ne bo prišlo k nam. In je. Na žalost. Če vas zanima, kam nas pelje življenje, poglejte v Ameriko. Čez sedem let bomo mi tam, kjer so zdaj oni. Ne bo vam všeč.

Imate doktorat s področja ocenjevanja vrednosti intelektualnega kapitala; zakaj vas je pritegnila prav ta tema? Včasi se zdi, da besedi “intelektualni” in “kapital” ne sodita skupaj.

Jezik je konsenz, v okviru katerega se dogovarjamo, kaj s kakšno besedo vsi razumemo. Intelektualni kapital je v jeziku financ tisti del vrednosti podjetja, ki temelji na nematerialnih dejavnikih ustvarjanja vrednosti, predvsem na znanju v kombinaciji s kreativnostjo. Romantično, a tu pridemo do spervertiranega dramaturškega zasuka. Večina ključnih sposobnežev po podjetjih, ki so sposobni ustvarjati vrednost s pomočjo znanja in kreativnosti, se danes (neprostovoljno) ukvarja s tem, kako ustvariti nekaj, česar ne potrebujemo in nam to drago prodati. Preko osemdeset odstotkov finančne vrednosti moderne ekonomije danes temelji na znanju in kreativnosti. Samo dvajset na opekah in strojih.

Ste direktor podjetja Regia Group…katera so vaša ključna vodila, ki se jih držite v »poslu«?

Verodostojnost. Nobenih poceni trikov.

V vašem podjetju ste naredili prestrukturiranje – zelo uspešno, v skoraj nekaj letih, zmanjšali dolg države za skoraj 100 milijonov. Kje ste dobili znanje za ta podvig?

Nekaj smisla za ekonomijo sem prinesel s seboj na svet. Nekaj znanja sem prigaral. Predvsem sem pa uspel okoli sebe zbrati podobno misleče sodelavce, ki so vrhunski strokovnjaki na svojih področjih. Moja življenjska filozofija je, da grem vedno po daljši in zahtevnejši poti do cilja. Tudi karierno. Razburkano morje naredi dobrega mornarja. Za odmet ni bila življenjska širina, predvsem pa neko intuitivno razumevanje človeške psihe. Skratka učinek snežne kepe na katero se »prilima« vse na kar naleti na svoji poti. Na mene se je kar nekaj časa »limalo«.

Kaj je za vas uspeh?

Če bi iskal uspeh, bi verjetno obtičal na eni od baznih postaj v življenju in se zleknil v cono udobja. Z malce nezdravo vztrajnostjo potrebujem kreativnost. Držim se načela: ko se znajdeš v večini, je čas za spremembe.

Omenite – »monstrumski svet kapitala«; kakšen je ta svet, da se mu reče »monstrumski«? Živite v njem tudi vi?

Kaj jaz. Tudi vi živite v njem. Jaz znotraj in zunaj. Vi bolj zunaj. Učinek monstrumskega sveta na vaše življenje je vsaj tako velik kot na mojega. V času najhujše korona krize je premoženje svetovnih milijarderjev narastlo za dih jemajočih 434 milijard dolarjev. Ostali natiskani dolarčki, od 2 bilijard novonatisnjenega denarja, so se prelili v žepe 10% najbogatejših Američanov. V istem času je število brezposelnih v ZDA narastlo na 40 milijonov. Pri vsem tem »monstrumskem svetu kapitala« se milijone Ameriških družin srednjega in nižjega socialnega statusa ukvarja s tem, kako preživeti. V Sloveniji ni nič drugače, s to razliko, da državni denar, dela denar za pripuščene samooklicane, jasno … na naš račun!

»Kot ladjico brez krmarja ga življenje premetava sem ter tja«; kako ste se iskali vi?

Se še iščem. Sumljivo dobro sem se skril.

ČAROVNIJA ČRNIH PIK

KRIMINALNI ROMAN SAMOOKLICANI – KRVAVE SLEDI HŠP-JEVCEV

SREČKO PO ODSLUŽENEM VOJAŠKEM ROKU VSTOPI V SVET KAPITALA KOT FINANČNI ANALITIK IN SE NAKLJUČNO ZAPLETE V MEDNARODNO FINANČNO ZAROTO. IZKAŽE SE, DA SE BLEŠČEČI SE »DUHOVNI SVET« PRAV TAKO TESNO PREPLETA S SVETOM FINANC IN KAPITALA, SVET MEDNARODNIH IN DOMAČIH FINANČNIH LOBIJEV PA JE TESNO PREPLETEN TUDI S POLITIKO. POSAMEZNIK JE NEPOMEMBEN, JE POTROŠNA ROBA. MEDNARODNI FIANČNI TRG OBVLADUJEJO STRATEŠKI INTERESI – TAJNE SLUŽBE, KI V LOKALNEM OKOLJU POIŠČEJO SODELAVCE Z RAZUMEVANJEM »NACIONALNEGA INTERESA«. MAHINACIJE, UMORI, PODKUPOVANJE, LAŽI …

Kakšen je bil vaš vzgib, da ste se lotili pisanja romana, v katerem med drugim razgaljate slovensko zakulisje pohlepa?

Odkar obstajajo ohranjevalci zaslona, me vsako jutro, navsezgodaj, ko vklopim računalnik, na zaslonu pozdravi napis: »Bil je dan kot danes, Marco Polo je odšel odkrivat Kitajsko – kaj boš pa ti danes počel?« »Saj res kolega hiperpoduktivec, kaj bomo pa danes počeli? Ne, dolgočasili se pa ne bomo!« Ko se takole z distance opazujem, vidim da mi poglavja v življenju prihajajo v valovih in da vedno, poleg kruto dolgočasnega materialnega življenja, živim še vzporedno življenje, v katerem se dogajajo čarovnije, ki bi očarale vsakega otroka, kako ne bi očarale mene. Enkrat so to temne globine človeške psihe, drugič glasba, tretjič pripovedovanje zgodb…, pa finance, pa predavateljstvo…. Takšen pač sem. Vzgib za nastanek romana Samooklicani se je pojavil, ko sem v rodni hiši na Koroškem (tisti, ki jo v knjigi pomaga graditi junak Srečko), našel pisma, ki sem jih pred desetletji pošiljal domov iz oddaljenega Niša, kjer sem služil vojsko. In tu se je začela čarovnija. Čarovnija črnih pik, ki se zlagajo v črke; črk, ki se zlagajo v besede; besed, ki se zlagajo v misli in misli, ki se zlagajo v zgodbo. In na koncu se je rodila knjiga, ki odseva dobršen del mojega življenja.

Kdo so »Happy Shiny People«? Kje jih srečujete? Na sprejemih morda; se jih udeležujete?

HŠP-jevci? Pojdite v soboto na ljubljansko tržnico. Srečali boste sijoče, nasmejane pare vseh starostnih obdobij, z bleščeče obeljenimi zobmi, opremljeni so v Guci-Prada-Versace…, »casual« uniforme. Pripeljejo se s Porscheji in barantajo za solato. Za štirim stenami pa polom. Fizično, mentalno nasilje, zlorabe…. Bolj ko ljudje dajejo vtis presrečnih HŠP-jevcev, bolj previden sem. V knjigi Samooklicani Azra in Lea postavita poslovni model, ki temelji na ožemanju narcisističnih in notranje praznih HŠP-jevcev. Ne, ne udeležujem se sprejemov. Imam hudo averzijo. Rečem si: »Stari, če si vsa ta leta preživel brez tega in ti nič ne manjka, boš pa še teh nekaj let potrpel.«

V vašem novem romanu govorite tudi o slovenskih spletkah; v čem so slovenske spletke drugačne od drugih ter, v kolikšni meri je spletkarjenje »neizogibna sestavina« življenja?

V ničemer. Spomnite se dekadence Rimskega cesarstva, spletk proti Cezarju, pa obdobja Nerona, pa Lucrezia Borgia, pa zgodbe povezane z Jezusom Kristusom, Trumpom…, da o bližnjih spletkarskih okvirjih ne govorimo. V vsaki celici našega materialnega sveta odseva struktura vesolja. Približno pet odstotkov je vidne materije, ostalo pa je temna energija. Temna energija je kriva, da se vesolje pospešeno širi. Podobno je s človeško psiho: 5% je zavednega, 95% je nezavednega. Nezavedno, z vsemi potopljenimi kompleksi, vodi naš osebni in kolektivni razvoj. In če želite – internet, kot nastajajoča kozmična inteligenca: 5% je vidnega »svetlega« interneta, 95% predstavlja »temni internet«, kjer se dogajajo stvari. Svetli internet je zgolj »copy-paste« svet, svet z zelo omejenim razvojnim potencialom. Morda vam ne bo všeč, ampak razvoj vesolja, družbe, vobče sveta, temelji na temni energiji,v katero spada tudi spletkarjenje. Sociološke raziskave so pokazale, da so stopnje razvoja skupnosti, v katerih je veliko udobnega socialnega kapitala, dobrih medsebojnih odnosov…, bistveno nižje, kot v skupnostih, kjer tega ni. Na mirnem morju dno čolna zgnije. Žal je tako. In zaradi tega pridemo do hecnega paradoksa, ki ga je opisal Hyman Minsky – stabilnost rodi nestabilnost.

So gospodarske prevare, ki jih opisujete, v sorodu s prevarami v vsakdanjem življenju?

Svet, ki ga opisuje knjiga Samooklicani, je t.i. »other people’s money« svet. Torej svet, v katerem se veliki fantje igrajo z velikimi vsotami denarja, ki ni njihov. To je svet raznoraznih investicijskih, pokojninskih, »hedge«, »private equity«, »venture« in ne vem kakšnih še skladov. Gre za denar vlagateljev, ki ga predajo v upravljanje velikim fantom, ki potem s tem denarjem »ustvarjajo« donos. Med upravljalci skladov je stopnja psihopatologije visoko nadpovprečna. Najpogosteje gre za ljudi z narcističnimi osebnostnimi motnjami, z zelo malo, ozirom nič empatije. Če je cilj donos, potem ta cilj opravičuje vsa sredstva. Individualne usode ljudi jih ne zanimajo. Osebne tragedije malega človeka so potrebna kolateralna škoda … Tako, kot je naredil nek plemič… »kmetom pomagam, da se postavijo na noge«, je rekel in jim zaplenil konje. V knjigi Samooklicani imate opravka z malo šolo gospodarskega prevarantstva. Zakaj z malo šolo? Preprosto. Če bi zašel v kompleksne finančne sheme, bi v trenutku izgubil večino bralcev. Kako je s tem v vsakdanjem življenju? Tretji val Slovenske privatizacije, po veliki finančni krizi 2008, je bil izveden z »other people’s money«. Samo poglejte sanacijo NLB – sklad. Poglejte prodajo Heliosa – sklad. Poglejte sanacijo Autocommerca – sklad. Poglejte prodajo NKBM – sklad, TUŠ – sklad, da ne naštevamo dalje. Vse, kar je vrednega smo zakockali – podarili skladom. In kaj zdaj? Prišla je nova kriza in jejhata ugotovimo, da sploh nimamo več resnih gospodarskih vzvodov, s katerimi bi se reševali. Odvisni smo od velikih fantov. V Samooklicanih Slovenijo »rešuje« Genesis Investment Funds, Luxemburg.

Vaša knjiga nudi pogled v pohlep, ki sodi med »7 smrtnih grehov«, poleg napuha, pohote, jeze, požrešnosti, zavisti in lenobe.

Naj prvi vrže kamen! »Cui Bono« – kdo profitira? Easterlinov paradoks je teorija, ki pravi, da sreča nekaj časa narašča skupaj s povečevanjem dohodka. Po meji postavljeni pri 60.000 USD dohodka na leto pa se naraščanje sreče ustavi. Celo obratno s skokovitim naraščanjem premoženja, raven sreče posameznika začne upadati. Premoženje in vse kar ga spremlja postane breme. Ni več adrenalina. Poglejte, kaj vse počnejo premožni ljudje, da bi v svoje življenje pritegnili razburljivost. Droge, alkohol, deviantno obnašanje…, ni da ni. Notranje praznina. Sem tuhtal o teh rečeh in si vse skupaj nekako takole vizualiziral. Si bogat in imaš »top shit« BMW-ja. Smola – umreš. Z BMW-jem se pripelješ pred vrata raja. Sveti Peter te postrani pogleda in ti reče: »Raj je peš cona. Parkirajte svoje vozilo tam, na parkirišču pred Rajem!« Odpelješ na parkirišče in ugotoviš, da izgleda kot avtomobilski odpad. Kup zarjavelih podrtij. »Zakaj pa to?« vprašaš Petra. »Vozilo vam vrnemo ob naslednji inkarnaciji!« Ja, to je pa kar daleč vstran v prihodnosti. Drugi scenarij: nisi bil priden in se z BMW-jem ustaviš pred peklom. Takoj ti ga zaplenijo. Do nadaljnjega se bodo z njim vozili veliki fantje. V čem je torej poanta požrešnosti? Na žalost poznam kar nekaj izjemno bogatih fantov, ki so odšli na potovanje v eno ali drugo smer. Vsi so svoje BMW-je pustili tukaj.

Kdo so finančni guruji slovenske družbe? Tudi o njih pišete… Ste tudi vi med njimi?

Če naredite presek slovenske finančne scene, boste videli, da se skozi zgodovino pojavljajo ena in ista imena. Hvalabogu jih je ogromno z neba sklatila prejšnja kriza. Ste kaj spremljali čarovnije, ki so jih izvajali v Vegradu, Hypo banki, Pivovarni Laško, Istrabenzu….? Prihajajo nove generacije. Generacije, ki so že šle skozi utilitaristični in brezkompromisni sistem amerikaniziranega študija ekonomije. Ti fantje in dekleta se ne sprašujejo, ali so si zaslužili. Njim enostavno pripada. Nelegalne provizije pri izvajanju finančnih poslov, za njih predstavljajo normalno plačilo za njihov trud. Ti fantje in dekleta nas bodo v bližnji prihodnosti spravili nazaj v srednji vek. Bukvalno! Jaz? Vso kariero se ukvarjam s financami v svetu »other people’s money«. Nimam se za guruja. Na neprijazen način sem prepoznal dve življenjski resnici: človeška neumnost je lahko brezmejna in ni krajše stvari, kot je človeški spomin. Malo se izogibam tega močvirja. Ne uspe mi vedno.

Licemernost; kje v družbi jo je največ? Kako jo prepoznati?

Preprosto. Licemerni ljudje uporabljajo ponarejene nasmeške. Znanstveniki so med drugim odkrili, da pri smejanju sodeluje do 300 mišic. Preveč, da bi nasmeh lahko ponaredili na način, da tega pozorni in usposobljeni opazovalci ne bi razkrinkali. Vedno opazujem ljudi, ko se nasmehnejo. Sčasoma pridobiš spretnost prepoznavanja licemercev. Deluje. Zakaj ljudje tako slabo presojajo odigrane nasmeške drugih? Preprosto, ker lažje živijo v licemernem svetu kot v realnem. Strategija preživetja.

In o škandalih; kateri so po vašem mnenju največji škandali pri nas, so kaj posebnega, če jih primerjamo s svetom?

Ne, nič posebnega. Svet je karaoke show. Vsi pojemo iste pesmi, na isti posneti podlagi in se delamo, da smo boljši od originala. Danes greste po svetu in boste v Bangkoku, New Yorku, London ali pa Sydneyu, naleteli na enake prodajalne z enakim blagom. V vseh teh mestih boste srečali enake lumpe, ki so se ekonomije učili iz istih, ameriških, učbenikov. Skratka globalna vas.

Pišete o želji po moči; o kakšni moči je govora?

Patološki. Denar je moč. To je Plutonski in Hadov princip – »money makes the world go round«. Kako deluje naša družba? Obleka in denar naredita človeka. Goli ljudje imajo malo ali pa nič vpliva na družbo. Ali pač?

Vaša kriminalna zgodba zajema obdobje 30 let. Je ta številka kaj posebnega; konec koncev je Prešeren pri tej starosti napisal pesem Slovo od mladosti, Oto Pestner pa »na postaji čaka že 30 let«?

Uff, ubogi Oto! Jaz sem s te postaje, hvalabogu, pobegnil tistega vrelega avgustovskega dne v Nišu, ko sem prestopil prag kasarne in se vrnil v civilizacijo. Slovo od mladosti? Kje je že to! Ne, v svojem življenju sem pokukal v skrinjico na kateri je pisalo »pripovedovanje zgodb«. Skrinjica me je pogoltnila, kot me je že kakšna prej v življenju. V glavi imam že teme za naslednje tri knjige. Če jih bom napisal OK, če pa ne, pa tudi prav. Moja psihoterapija.

Tretji del vaše knjige se bere kot možni scenarij za nadaljevanje serije Jamesa Bonda; kateri je vaš najljubši igralec slovitega britanskega agenta?

Sir Sean Connery, Devica z ascendentom v Kozorogu in natančno konjunkcijo retrogradnega Saturna in Ascendenta. To so stare duše. Z leti pridobivajo na šarmantnosti.

»GLEDAM SAMO TA NESREČNI SVET ZALOŽNIŠTVA. KAKŠEN BRUTALEN IN SPLETKARSKI BOJ ZA SUBVENCIJE IN PREŽIVETJE. HVALABOGU MI NI TREBA ŽIVETI OD TEGA.«

»Vse je biznis.« – Mar res?

Na koncu ja, ker je treba (tudi) preživeti. Uničujemo si kulturno dediščino, zatiramo nekomercialno kulturno ustvarjanje. Churchillu so med vojno rekli, da naj zmanjša proračun za kulturo in s tem denarjem naredi več topov. »Fantje, a ste zmešani? Za kaj hudiča bi se pa potem sploh še borili?«

Denar nima barve – kaj to pomeni?

Da je univerzalno orožje za obvladovanje sveta. Če niste vedeli – ameriška centralna banka je privatna institucija. Ravnokar je natisnila dodatne 3 bilijarde dolarjev. Iz ničesar – brez kritja in podlage. Ko pridemo do denarja, barve izginejo. Ni slučajno, da je dolar sive barve. Denar je, kot da bi se s podmornico potopil pod 40 metrov globine. Rdeče, mavrično, rumeno…., vse barve izginejo. Podobno je pri denarju. Ko raznobarvne ideologije pridejo do denarja, se ustvari okolje, kot da smo 40 metrov globoko v podmornici. Vse je iste barve. Sami naši.

Že ptički čivkajo; »Denar mora krožiti!«

Moderna ekonomija je kot morski pes. Ta se mora stalno premikati, da se mu voda obogatena s kisikom pretaka skozi škrge in lahko diha. Drugače se zaduši in umre. Podobno je s kapitalističnim gospodarskim ustrojem. Ekonomija je utemeljena na »catch the cash« Ponzijevi shemi. Če želi preživeti, mora neprestano rasti. Rast pa je utemljena na tem, da nas marketinški guruji načrtno poneumljajo, da kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo z denarjem, ki ga nimamo, da bi v zavist spravili ljudi, ki jih ne maramo. Če se denar ustavi, sledi katastrofa, kot sledi katastrofa na koncu Ponzijeve sheme, ko zmanjka naivnih bedakov. Se bojim, da smo ta trenutek zelo blizu vrha Ponzijeve sheme.

»DOBER PSIHOTERAPEVT JE ZA VSAKIM VOGALOM!« REČE BOG IN NAREDI ZEMLJO OKROGLO.

Kako bi opredelili “duhovnost”, ki se v vašem romanu kaže kot farsa?

Da ne bo pomote. Ni mišljena vsepovprek in vsa duhovnost. Farsa je zgolj instant duhovnost. »Dober psihoterapevt je za vsakim vogalom!« reče Bog in naredi zemljo okroglo. Vse o čemer smo do sedaj govorili…t.j…, če nisi fantastično uspešen, nimaš položaja, nimaš vikenda, nimaš BMW-ja, nimaš Guci-Versace-Prada uniforme, če ne delaš vsaj 12 ur na dan – v skladu z veljavnimi družbenimi normami veljaš za neuspešnega. Takšen pritisk nas dela anksiozne, izpraznene, z občutkom manjvrednosti, ki vodi v razne psihološke težave, kot je depresija, izgorelost. Leta 2001 smo v Sloveniji izdali okoli 200.000 receptov za antidepresive. Danes jih izdamo preko 530.000. Število še vedno skokovito narašča. Postali smo psihično bolna družba. Psiha je neoprijemljiv in nestrukturiran koncept in daje ogromno manevrskega prostora samozvanim gurujem take ali drugačne vrste. Prostora za šarlatane je v tem prostoru ogromno.

Kaj pa tista “prava”, resnična – duhovnost? Kje je točka, v kateri postane nekaj drugega? Potrošni material, denimo.

Obstaja zgodba na spletu, kjer se Gandhi reinkarnira in pristane v New Yorku. Zaželi si joga meditacije in odide v joga center, oblečen v skromna in tradicionalna jogijska oblačil. Zgodba se zaplete. Na koncu ga vržejo iz joga centra zaradi neprimernih oblačil in dejstva, da nima pojma kaj je joga, ker izvaja napačne mantre…. Ja takšen je naš svet. Saj, da ne boste mislili, v znanosti ni nič drugače. Največji veleumi iz zgodovine ekonomske znanosti danes ne bi dobili več akreditacije za predavatelje na fakulteti. Adam Smith na primer zato, ker z ekonometričnimi in matematičnimi modeli ne bi znal dokazati teorije Adama Smitha. Smešno a resnično.

PISATELJEM JE DANA ČUDOVITA IZRAZNA MOČ, DA SO SPOSOBNI UBESEDITI FIKTIVNI NEZAVEDNI SVET, KI PREDSTAVLJA VEČJI DEL KOZMOSA, A GA NE MOREMO OTIPATI, VIDETI, VOHATI, OKUŠATI, ŠE NAJMANJ PA SLIŠATI.

»Vse je fikcija, a hkrati je vse res.« – Kako porozna je meja med fikcijo in resnico, kako prehajata ena v drugo?

Tudi naše vsakodnevno življenje poteka podobno. Naš ego s pomočjo naših petih čutil, tipa, vida, voha, okusa in sluha, dojema materializiran svet in živi v iluziji, da ga bolj ali manj obvladuje. Obstaja pa vzporedni svet – svet nezavednega. Kombinacijo obeh svetov je Jung poimenoval unus mundus – enotni svet – transcendenčno polje duhovnega in materialnega. In zunanji svet, svet, ki se nam dogaja, je zgolj odraz naše notranje psihe in ne obratno, kot misli večina. Svet nezavednega je neverbalen.

Vaši prvi dve knjigi – Karma v horoskpu 1 in 2 – sta zrasli iz poznavanja mnogih mnogih področij – ste t.i. »univerzalni renesančni človek«, kako se kot tak počutite tu in zdaj? Vas je kdaj navdihoval Leonardo da Vinci?

Moje razumevanje sveta temelji na konceptu kolektivnega nezavednega, kjer je vse povezano z vsem. To je najbolj strukturirana in logična razlaga. Če velja teorija nastanka vesolja skozi veliki pok, potem smo bili na tej točki singularnosti vsi eno. Vi, jaz, Leonardo….vsi! Tako kot je Leonardo skozi kolektivno nezavedno, mikroskopski del mene, tako je sestavni del vsakega od nas. Tega privilegija ne uporabljamo vsi na enak način. To zagotavlja cvetočo raznovrstnost rasti in razvoja človeštva. Naravni zakon.

Ste že kdaj opazovali ozvezdja skozi teleskop?

Sem, pa s stisnjenimi zobmi priznavam, da nisem ravno vešč v prepoznavanju in poimenovanju. Me pa vedno presune občutek brezmejnosti vesolja.

Starodavno verovanje je, da ima vsak človek svojo zvezdo …

Moja teorija je drugačna. V vsaki zvezdi se zrcali del nas in vsaka zvezda se zrcali v nas. Prava astrologija nas uči, da ne gre za linearna razmerja. Sicer niso zvezde, ampak planeti, a v nauku astrologije imamo v horoskopu vsi svojega Jupitra, Saturna, Plutona… Ti planeti se v vas zrcalijo drugače, kot v meni. Gre za arhetipsko psihologijo.

Pišete pesmi, igrate kitaro, pojete… ste umetnik, podjetnik… Kako se v vas prepletajo, srečujejo svetovi?

Unus mundus – enotni svet. Če bi karkoli od naštetega izmaknil, jaz ne bi bil več jaz.

Kakšno glasbo poslušate, ko pišete?

Ko pišem se zgodi magična transcendenca v nek vzporedni svet. Nisem več tukaj in zdaj. Glasbe niti slišal ne bi. Zato je ne poslušam.

Veliko potujete? Kakšne knjige potujejo z vami? Kakšne pa vas čakajo doma na nočni omarici?

Po navadi s sabo tovorim dva kovčka. V enem so spodnje hlače in zobna ščetka, v drugem pa knjige. Elektronskih knjig ne maram. Ja, star sem. Doma je pa na nočni omarici kar gneča. Še posebej, od kar so tam tudi bralna očala. Zadnje čase sem leposlovje nekoliko zanemaril. Večinoma me čakajo knjige povezane s psihologijo in astrologijo.

Ste pisatelj?

Ne. Nimam se za pisatelja. Zakaj? Zato, ker se nisem poglabljal v definicijo pojma »pisatelj«. Ne poznam pogojev in inavguracijskih postopkov za pridobitev tega naziva. Vem pa, da bi me vsi resni pisatelji, če bi slučajno pridobil laskavi naziv »pisatelja«, imenovali »pisun«. Tako je v vseh obrtniških združenjih. Nikjer ne marajo drugačnih ljudi. Imam se za pripovedovalca zgodb.

Preostali prispevki in literatura na portalu 

VESELI BOMO, ČE SE BOSTE NA PRISPEVEK ODZVALI, GA DELILI ALI KOMENTIRALI TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU: 

Samo Javornik, Nina Kokelj, Mateja Gajgar – pogovor s finančnim strokovnjakom in avtorjem treh knjig – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.