Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Marko Kravos o zbirki Čütja Renata Quaglie
V začetku leta 2019, je Quaglia objavil zbirko ČÜTJA / PRESAGI (Slutnje). Izšla je pri založbi Campanotto v Vidmu, prav tako v rezijanščini in italijanščini in obsega 174 strani. V njej objavlja svoje verzne tekste iz let 1985 -1989. Avtorjevo uvodno besedilo, na 18 straneh, je pravzaprav ekstatična izpovedna poezija v prozi in verzih, ki jo je pesnik opremil tudi z datumom in krajem nastanka: ob sv. Ivanu leta 1998 v družinskem planinskem stanu na pobočju Wora. Obe tu objavljeni pesmi sta iz te zbirke.
***
Pod skalo
Pod skalo se Kres razgoreva
Mora, zla žena, zapušča grebene, ograde
spet mi perje pleča obrašča
spet se kot ptica sanjam predajam.
Voda v Jurudi se je prebudila,
spomine razliva prek skalnih pragov,
v sto curkih pretaka radost in smeh;
spet plešeta v gošči volk in lisica
daleč je lakota, daleč je žeja.
Moje drevo je polno veselja
listje zastira vsa brezna
Botra
botra, botrica,
vseh bremen si nas réšila,
v lipi so se krila zganíla,
spet mi dušo v zrak odnaša.
***
Tina
Prelepa pot, ta pot čez Laz,
še zdaj od vseh najlepša je
ker se je do tebe vila,
ki si edina moja ljubica.
Ah, da te muhe ne popikajo,
pokrijem naj te s stekelcem
in da te sonce ne ožge,
ti nasadím to lepo bukovje
in da pod luno ne zveniš
umijem ti obraz, telo
še z vodo to Jurudino.
Imel sem lepo rožico,
zdaj je še ona šla od mene proč,
in kam naj grem, da zjočem se?
K izviru bom Jurude šel, tja za Kanin,
tam videl me ne bo nihče,
tam slišal me ne bo nihče,
le voda ta Jurudina.
Poezija drugih avtorjev in avtoric
Iz rezijanščine Marko Kravos
***
Renato Quaglia se je rodil v Solbici v Reziji leta 1941. Piše v rezijanščini in italijanščini. Pesnik, ustvarjalec sinergičnih zamisli, družbeni delavec, je študiral bogoslovje v Vidmu in Veroni. Posvečen je bil leta 1965, več let je živel in delal kot duhovnik – delavec v severni Italiji in drugod po Evropi, po letu 1969 pa se je odpovedal duhovniškemu poklicu. Na Mednarodnem inštitutu ”Lumen vitae” in na univerzi v Lovanu v Belgiji je študiral psiho-sociologijo.
V domači dolini se je od začetka 70-ih let angažiral pri obujanju gospodarskega, zlasti pa narodnostnega in duhovnega življenja. Pomembne so njegove etnološke in antropološke raziskave. Dragoceno gradivo in lastni svetovni in pesniški nazor je zajel v obsežni, preko 400 strani obsegajoči publikaciji BASIDE / BESEDE, ki je izšla v v Vidmu konec leta 2007 in je v celoti napisana v rezijanščini, v solbaškem narečju. Gre za asketsko, drzno jezikovni izbiro, saj obvlada rezijanščino komaj kaj več kot tisoč oseb – in nekaj jezikoslovcev.
Avtor je pred tem izdal še esejistično knjigo Rezija: jezik zemlje, jezik kruha (Trst, 1981).
O Renatu Quagli je za Deželni sedež RAI v Trstu leta 2014 Marija Brecelj posnela dokumentarni film Trije kraji Düše / Tre luoghi della Vita.
Njegove pesmi so prevedene v italijanščino, francoščino, češčino in nemščino. In seveda v knjižno slovenščino.
V slovenski pesniški prostor se je Renato Quaglia prepoznavno vpisal s svojo prvo pesniško zbirko Baside / Besede (Trst, 1985), za katero je prejel nagrado Prešernovega sklada. Pesmi v njej je v knjižni jezik prepesnil Marko Kravos in jih pospremil z esejem.
Izbor Quaglijeve neobjavljene poezije je izšel še v dvoavtorskem zvezku Rezija naša, s Silvano Palletti. Izšel je trojezično v Čedadu l. 2009, uredil Matej Šekli, v slovenščino prepesnil M. Kravos.
Poleti 2018 je Quaglia izdal v samozaložbi in v 50 bibliofilskih izvodih svojo drugo samostojno zbirko SANJALAVI / INDIZI (Znaki), v rezijanščini in italijanščini ( Videm – Udine, str. 120, risbe Barbara Picotti). V njej so pesmi iz zbirke Baside, pa tudi nekaj še neobjavljenih iz ustvarjalnega obdobja 1976 – 1984. Pesnik jim je napisal uvod, v katerem spregovori o duhovni podstati svojih pesniških sporočil, o vodilih, ki človeka povezujejo z naravo, zemljo, kozmosom. Rezijanska geografska imena in z njim povezano staroversko izročilo razloži v opombah k uvodu. Tudi posamezne pesmi imajo na koncu obsežne glose, v katerih spregovori pesnik o ljudskem izročilu, o dogodkih ali znakih, ki jih sam razbira in nato izpisuje in jim podeljuje presežni pomen. Tem sklepnim opombam sledi še napotek za branje rezijanskih glasov in biografska oznaka o avtorju. Vsa spremna besedila so le v italijanščini.
Le pol leta kasneje, v začetku leta 2019, je Quaglia objavil zbirko ČÜTJA / PRESAGI (Slutnje). Izšla je pri založbi Campanotto v Vidmu, prav tako v rezijanščini in italijanščini in obsega 174 strani. V njej objavlja svoje verzne tekste iz let 1985 -1989. Avtorjevo uvodno besedilo, na 18 straneh, je pravzaprav ekstatična izpovedna poezija v prozi in verzih, ki jo je pesnik opremil tudi z datumom in krajem nastanka: ob sv. Ivanu leta 1998 v družinskem planinskem stanu na pobočju Wora.
Obe tu objavljeni pesmi sta iz te zbirke.
Renato Quaglia napoveduje v kratkem še dvoje zbirk, Dnevi jeze / I giorni dell’ira in Prikazni / Simulacri. Tako bo svoj pesniški opus vpel v štiridelni hod, v katerem se bosta odzrcalila duhovni in estetski obraz stare in nove Rezije.
Marko Kravos
VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:
Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
