/ 

Izjava Društva slovenskih pisateljev glede naslovnice tednika Demokracija

aaa

Nedavna naslovnica tednika Demokracija, ki prikazuje doprsje belopolte ženske, pri čemer jo grabijo temnopolte roke, odpira enega najstarejših stereotipov. S pripisom na naslovnici: “Z migranti v Slovenijo prihaja kultura posilstev” si je uredništvo Demokracije privoščilo nekaj, česar si v normalni demokratični družbi, ki skrbi za kakovost pravne države in zaščito človekovega dostojanstva, ne bi smelo. Pri tem pa ne gre zgolj za to, da naslovnica objektivno izkazuje rasno sovraštvo, saj se posilstva povezuje s temnopoltimi migranti, pač pa gre tudi za dojemanje žensk v tej družbi. Žensko telo, kot je prezentirano na naslovnici, ponazarja stoletja staro paradigmo: njeno telo obljublja zadovoljitev, hkrati pa je pojmovano kot legitimni objekt moške želje. Edina “olajševalna” okoliščina tega šovinističnega diskurza je, da je Evropejka, Belka, Slovenka individualizirana, medtem ko temnopolte roke predstavljajo kontinent, deželo, naravo, skupino. Tovrstna negativna prezentacija zapolnjuje modul binarne razdelitve: na eni strani so Zahodnjaki in na drugi Drugi. Prvi so racionalni, miroljubni, liberalni, logični, zmožni držati se pravih vrednot, drugim pa ni vrojeno nič od naštetega.

Tudi izjava urednika Demokracije Jožeta Biščaka, ki sploh ne vidi težav in trdi, da je naslovnica stvar svobodne uredniške presoje, govori v prid negativne prezentacije Drugih. Spoštovani urednik eksplicitno vztraja, da “naslovnica ne govori o posilstvih v Sloveniji, ampak o migrantih, ki prinašajo v Slovenijo kulturo posilstev”. Tovrstne vehementno podane trditve, da je torej “kultura posilstev uveljavljen sociološki pojem za določene družbe”, seveda niso faktično podkrepljene; tudi če bi statistične številke govorile o množičnih posilstvih slovenskih žensk s strani (temnopoltih) migrantov, bi bila naloga medija, kot je Demokracija, spodbujanje državljanov k strpnosti. Ta maksima podpihovanja sovražnega govora, ki se je poslužuje spoštovani urednik Demokracije, poskuša moralizirati o stvareh, ki niso preverjene in so za družbo skrajno škodljive. S tem predstavnik medija dokazuje svojo nevednost in nepoznavanje diskurza, ki je na Zahodu v uporabi vsaj že petsto let, hkrati pa s tem smeši tudi časopis, ki ga ureja.

Namesto demokratičnih, transparentnih in legitimnih standardov, ki bi morali veljati za časopisni medij, smo priča širjenju polja samovoljnih interpretacij, katerih namen je zgolj ustvarjanje provokacije in povečanje prodaje, ne ozira pa se na storjeno škodo. Od družbeno relevantnega časnika bi pričakovali odstiranje problemov družbenega življenja, ki zadevajo običajno družbeno odrinjene ljudi, ali pa predstavljanje ljudi, ki težijo k odličnosti pri delu, znanju in etični drži. S tem ko vas, spoštovani urednik, pozivamo k opravičilu, pa ne samo migrantom, pač pa slovenskim državljanom, ter zahtevamo, da svoj jezik uravnovesite s civilizacijskimi standardi, ki vladajo na ozemlju RS, pozivamo tudi k spoštovanju evropskih vrednot. Društvo slovenskih pisateljev na noben način ne sprejema tovrstne komunikacije, katere namen je zgolj širjenje sovražnega govora. Namesto hlapčevstva zahtevamo civilni pogum in poglobljeno državljansko razpravo ter neposredno delovanje na temelju stičišč med idejami in konkretnimi predlogi, kar zadevo migracijsko politiko.

aaaa

UO Društva slovenskih pisateljev

aaaa

aaaa

O avtorju / avtorici
Prva zasnova organiziranega delovanja slovenskih pisateljev sega nazaj v leto 1872, od leta 1968 pa se slovenski pisatelji povezujejo v društvo s sedanjim imenom. Društvo slovenskih pisateljev se zavzema za ustvarjalno svobodo, čim boljši položaj slovenske knjige in uveljavljanje slovenskih pisateljev ter vključuje v svojo dejavnost ustvarjalce s celotnega slovenskega kulturnega prostora.