Poezija

Ko se življene vda smrti,
je, kot da bi razorožil cvetlično gredo.

Ni lahko biti Človek na Splavu meduze,
kača v Bibliji, Jezus na križu,
Eva ob Adamu, Adam ob Evi,
Hamlet v Shakespearovi drami.

ne vem, kdo si bila
kdo si bil, ne vem
kdo so bližnje duše;
so res bližnje
po danostih enega sveta

Tebe:
veter plapola v tišini.

Mene:
ritem plapola v vetru.

In ko moški
obmolkne
za vedno
to sploh ni
več smešno.

Danes, na veliko noč, se je moja
žena poročila z angelom in najini
otroci so ji šli za pričo, mene pa kot
zastrupljeno pičo jedo ptice ujede.

strici so mi povedali:
slep je bil od rojstva, pa je spregledal
in oni stari knap z berglami, zdaj je zdrav ko dren
ne kašlja več, poskakuje kot srnica