13. septembra, 2018  /  Literatura, Poezija

Makro mrak makovih zrn

Nika Prusnik Kardum

 

Nika Prusnik Kardum o nastanku pesmi

Morda citat Kručoniha najbolje povzame moj poskus pesniškega zapisa dlje trajajočega, izkustvenega, introspektivnega,  nezavedno-ozaveščujočega iskanja – hkrati osebne in univerzalne – resnice skozi raziskovanje lastne intimne zgodovine in proces nenehnega vračanja v čas zaumne, predverbalne, povsem intuitivne in čutno-zaznavne (nad)stvarnosti: »Bolj kot je resnica subjektivna – objektivnejša je Subjektivna objektivnost – naša pot.«

 

***

 

Makro mrak makovih zrn

 

Makrokaos
je skupek
neskončnih stebrišč
mikrokozmosa
ali
je
makrokozmos skupek končnih
stebrišč mikrokaosa.
Makrosmrt je mikroživljenje in mikrosmrt
makroživljenje.

Mak-
ovo polje izpred vas
nije ništa više nego ovo polje izpred vas.

Nesmrtnost človeške oblike,
je v
neskončnost aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaapodaljšujoča se smrt.

Samo temu – kar se spreminja – smemo reči življenje.

Tisti, ki se podijo za (ne)smrtnostjo, ne zmorejo (pre)nesti življenja.

 

 

drugi prispevki tega avtorja / te avtorice

O avtorju
(fotografija Eva Prusnik) Nika Prusnik Kardum (1995) po materi Dalmatinka, po očetu Ljubljančanka, je študentka na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo, na AGRFT pa obiskuje dramsko pisanje. Skuša pesnikovati, pisati, živeti in ustvarjati umetnost. Je zmotljiva in od zemlje, je več kot zgolj telo in je od vesolja. Je vse kar ji določa svet in hkrati nič od tega. Nenehno se spreminjajoča, raziskujoča, valujoča, iščoča. Se žene za lepoto, za temo, za svetlobo, za epskostjo in preprostostjo narave, za čistostjo misli, za močjo besede, za mirom v duši in za ohranjanjem protivnosti obstoja. Dela napake in se kdaj pa kdaj od njih nekaj nauči. Verjame v dobroto in angele in ljubi moč nežnosti. In nič od tega ni zagotovo ali dokončno.